Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Nagrajeni Vida Petrovčič, Ksenija Mlinar, Metod Berlec in revija Domovina

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 20th december 2022, 11:25 pop

Za novinarsko delo je nagrade novinarki TVS Vidi Petrovčič, Siol.net Kseniji Mlinar, uredniku Demokracije Metodu Berlecu in reviji Domovina sinoči podelilo združenje novinarjev in publicistov. Častna priznanja Boruta Meška za leto 2022 so po soglasni odločitvi komisije, zadolženi za izbor, prejeli za življenjsko delo novinarka RTV Slovenija Vida Petrovčič, za novinarske dosežke novinar in urednik Metod Berlec in revija Domovina, kot izstopajoča mlada novinarka, ki se je posebej izkazala, pa je bila nagrajena še novinarka portala Siol.net Ksenija Mlinar.

Objavljam obrazložitve nagrad za vse štiri nagrajene:

Vida Petrovčič:

Za nagrado je Vidi Petrovčič čestital novinar Luka Svetina (desno) Foto: Peter Jančič

Vida Petrovčič je vsestranska intelektualka, ki je v slovenskem novinarstvu odpirala mnoge tabuje. Njena suverena novinarska drža je motila in še danes moti mnoge vplivne ljudi, zato je deležna stalnih napadov. Ne glede na pritiske ostaja pokončna in polna humorja.

Vida Petrovčič je bila rojena leta 1957 v Ljubljani. Po maturi na ljubljanski bežigrajski gimnaziji je diplomirala iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1981). Novinarstvu se je zapisala takoj po diplomi. Najprej kot novinarka lokalnega ljubljanskega časnika, nato kot urednica in novinarka časopisa Slovenijales. Leta 1988 je prišla na RTV Slovenija, ki se je takrat imenovala še RTV Ljubljana, in začela delo novinarke, komentatorke, urednice in voditeljice televizijskih oddaj. Poročala je o aferi JBTZ in osamosvojitveni vojni, po neodvisnosti pa se je posvetila poročanju s področja financ in gospodarstva.

Leta 1992 je dobila štipendijo fundacije IREX in se v ZDA izpopolnjevala v novinarstvu. Posvečala se je monetarni samostojnosti in raziskovala stranpoti privatizacije in demokratizacije Slovenije. Zaradi afere HIT VIS o delovanje domačih in tujih tajnih služb v igralništvu, spremljanja družb Safti in Proteus Finanz jo je doletela tožba. Zaradi oddaje Dosje o Adriji Airways (AA) pa je s strani nekdanjega generalnega direktorja AA Janeza Kocjančiča dobila ovadbo zaradi domnevnega objavljanja tajnih poslovnih podatkov. Ustvarila je še mnoge druge Dosjeje, med temi Iskra in Litostroj. Vodila je odmevnejše oddaje Tednik, Žarišče, Omizje, Utrip, Tarča: o »udbomafiji«, divji privatizaciji, 57. številki Nove revije, domnevnih zlorabah v organizaciji Unicef, Depali vasi, o »gladovalcih« v Cankarjevem domu, o prodaji bank, o splavu … Zaradi svojega poročanja je bila večkrat suspendirana, oziroma potisnjena na stranski tir.

Leta 1994 je prejela Terseglavovo priznanje za pošteno in pokončno novinarsko držo. Dobila je tudi štiri TV gonge popularnosti: tri s strani publike za sezone 2001/2002, 2002/2003 ter 2004/2005 ter enega strokovnega gonga popularnosti za sezono 2004/2005, ki jih podeljuje Vikend, tedenska priloga Dela in Slovenskih novic.

Gospodarske, javnofinančne in davčne teme je odpirala v oddajah Omizje, Pod žarometom, Bobu bob, Točka preloma. Spremljala je delo parlamenta s poročanjem in komentiranjem neposrednih prenosov sej, vodila omizja in intervjuje. Komentirala je več državnih proslav. Ustvarila je in urejala pogovorno oddajo Moje mnenje, vodila oddaje Arena in Intervju ter mnoga odmevnejša referendumska soočenja. V informativnem programu Televizije Slovenija bi težko našli oddajo in žanr, ki se ga ne bi suvereno lotila.

Poleg novinarstva se ukvarja še z mnogimi drugimi stvarmi. Je avtorica več razprodanih knjig o hujšanju, pripravlja posebne strokovne turistične oglede Ljubljane, veliko predava o novinarstvu, posveča se osebnemu »coachingu« in svoje znanje in izkušnje tako prenaša naprej. S pokojnim soprogom sta vzgojila dva sinova.

Televizijo Slovenija si v zadnjih 35 letih težko predstavljamo brez Vide Petrovčič. Za njen prispevek k demokratizaciji slovenskega medijskega prostora ji Združenje novinarjev in publicistov podeljuje svoje najvišje priznanje, to je Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo.

Ksenija Mlinar:

Ksenija Mlinar Foto: Peter Jančič

Novinarka Ksenija Mlinar se je uredništvu spletnega portal Siol.net pridružila šele pred dobrim letom. V tem kratkem času je po zaslugi svoje prizadevnosti in vedoželjnosti izjemno napredovala ter postala eno prepoznavnejših imen drugega največjega spletnega medija v Sloveniji.

Ksenija Mlinar je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti, nato pa še magistrirala iz novinarstva na univerzi v Zadru na Hrvaškem. Novinarske obrti se je med drugim učila na Primorskem valu, Radiu 94 in na Hrvaškem pri Slobodni Dalmaciji.

Kljub mladosti in neizkušenosti je že kmalu po prihodu na Siol.net pokazala visoko mero profesionalnega poguma, saj se je odločno lotila vsake še tako zahtevne ali politično občutljive teme. Zelo hitro je pridobila dovolj znanja, da je lahko opravljala intervjuje s sogovorniki najvišjega formata z različnih področij, poročala z dogodkov v tujini, pisala o kompleksnih zunanjepolitičnih temah ter poročala o aferah slovenskega političnega vrha.

Njeni članki so bili vedno napisani dovolj poglobljeno, da so zadostili visokim novinarskim standardom, a hkrati dovolj jasno in razumljivo, s čimer je teme, ki se jih je lotila, približala širokemu krogu ljudi. Ključna pri njenem delu je resnicoljubnost, ki se ji vedno trudi slediti.

S svojo zanesljivostjo in zavzetim pristopom k delu je hitro postala pomemben del uredništva Siol.net. Njen trud in kakovostne novinarske izdelke so prepoznali tudi bralci, saj so njeni članki pogosto med najbolj branimi in deljenimi na družbenih omrežjih.

V slovenski medijski prostor je prinesla mladostno svežino, nove ideje in širok pogled na svet. Vsega tega v naši medijski krajini, ki je v veliki meri ujetnica starih vzorcev razmišljanja, še kako manjka, zato je njeno novinarsko delo še toliko bolj pomembno.

Sebe opisuje kot empatično, disciplinirano, odgovorno in vztrajno osebo. Da to drži, lahko potrdijo vsi, ki so imeli kdaj priložnost delati z njo. S temi vrlinami jo zagotovo čaka bogata novinarska kariera.

Zato si Ksenija Mlinar zasluži Častno priznanje Boruta Meška za mlado obetavno novinarko, ki ji ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Metod Berlec:

Metod Berlec in Luka Svetina Foto: Peter Jančič

Metoda Berleca, novopečenega doktorja znanosti s področja sociologije, avtorja knjige »Za demokratično in evropsko Slovenijo! Proti totalitarizmom!«, voditelja na Novi24TV in urednika Demokracije je težko opisati z le nekaj besedami. Njegovo dosedanje novinarsko, publicistično in voditeljsko delo, je dovolj bogato, da si zasluži podrobnejši pregled.

Metod Berlec se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Odraščal je v Kamniku, kjer z družino živi tudi danes. Če bi kdo pomislil, da ga je kot današnjega uglednega novinarja in urednika zanimalo predvsem družboslovje, bi se zmotil. Metod Berlec se je namreč po končani osnovni šoli naprej izučil za elektrikarja energetika. Kot tak je eno leto delal v Centralnih delavnicah TOZD Moste, kjer je, zanimivo, vzdrževal električne lokomotive. Kot zadnja generacija slovenskih fantov v tedanji Jugoslaviji je služil tudi vojsko, in sicer v Somboru in Prištini.

Nato se je vendarle posvetil družboslovju. Študiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1998 postal profesor zgodovine in geografije. Njegova diplomska naloga nosi naslov Koalicija Demos in njena vloga, kar kaže, da so ga med študijem začela zanimati tudi širše družbeno politične teme, počasi pa se je očitno že začel spogledovati tudi z novinarstvom. Po diplomi je sicer nekaj časa poučeval na eni izmed osnovnih šol blizu Ljubljane in vodil obiskovalce po stalni razstavi Slovenci v 20. stoletju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, nato pa je leta 2001 postal del t. i. Slivnikove četice na Magu.

Sredi leta 2001 je skupaj z Dejanom Steinbuchom z Maga odšel na Demokracijo in postal Steinbuchov pomočnik na mestu glavnega in odgovornega urednika. Po odhodu Steinbucha je v začetku leta 2002 prevzel vodenje Demokracije kot glavni in odgovorni urednik. Na tem mestu je bil do leta 2018, ko je glavni in odgovorni urednik Demokracije postal Jože Biščak, sam pa je ostal njegov pomočnik. Vodenje revije je kot glavni in odgovorni urednik znova prevzel junija letos.

Sodelavci vedo povedati, da je predan svojemu delu in zvest novinarskemu poslanstvu. S svojo natančnostjo, ki jo je očitno razvil ob študiju zgodovine, in sposobnostjo poglobljenega analiziranja natančno ve, kakšni so aktualni problemi v družbi, kako nanje opozarjati in se nanje odzivati. Slednje se odraža tudi v njegovih uvodnikih, ki so med najbolj branimi v reviji. K razmišljanju o aktualnih in družbenih vprašanjih ves čas spodbuja tudi svoje novinarje, ki lahko tako ob njem tudi sami rastejo in se razvijajo.

Pod njegovim vodstvom Demokracija ob vsesplošnem upadanju naklad tiskanim medijem ohranja svoj krog bralcev in vpliv v javnosti. Slednje gre med drugim pripisati jasno začrtani uredniški politiki, ki se posveča temam, ki jih prevladujoči levo usmerjeni mediji namerno zamolčijo ali pa jih interpretirajo tako, da interpretacija ne odgovarja resnici ali pa resnico popači. Zato je Demokracija vedno bila in je pomemben dejavnik v slovenskem prostoru, kljub nekaterim očitkom in poskusom diskreditacije, da gre za strankarski časopis. Ne gre pozabiti, da je bila Demokracija ob začetku svojega izhajanja leta 1996 poleg Maga praktično edini tiskani medij v državi, ki se je ukvarjal z aktualnimi političnimi vprašanji in nastavljal ogledalo takratni močno prevladujoči levi politiki LDS in njenim medijskim satelitom.

Izmed vseh dosedanjih urednikov Demokracije, med katerimi je poleg že omenjenih treba omeniti še prvo urednico Vido Kocjan, je bil Metod Berlec tisti, ki je med najbolj zaslužnimi za razvoj in obstanek Demokracije kot pomembnega dejavnika pluralnosti v slovenskem medijskem prostoru. Zaradi tega in zaradi njegovega siceršnjega novinarskega in publicističnega dela si zasluži Častno priznanje Boruta Meška za posebne dosežke, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Revija Domovina:

»Medijsko pohabljenost v Sloveniji lahko popravimo z novimi demokratičnimi mediji. Zato smo vse svoje moči združili v novem medijskem projektu, tedniku Domovina, prva številka izide 27. maja,« je bilo sporočilo, ki je slovensko javnost doseglo v maju leta 2021. Kmalu je 585.000 brezplačnih izvodov nulte številke pristalo v poštnih nabiralnikih gospodinjstev po vsej državi in začele so deževati naročnine. »V času, ko vsi tiskani mediji bodisi propadajo bodisi se strašansko krčijo, se zdi brezplačni časnik v tako visoki nakladi in stotine novih naročnikov vsak dan kot čudež. A to v resnici ni čudež. To so samo običajni ljudje, ki cenijo svobodno besedo in spoštujejo domovino,« je tedaj zapisal odgovorni urednik Domovine Tino Mamić.

Samo v prvem tednu so ustvarjalci revije Domovina dosegli številko 1500 naročnikov, danes imajo 7700 izvodov naklade na številko ter povprečno 5500 prodanih izvodov (naročniki in prodaja), tako naklada kot prodaja pa še rasteta.

Tednik Domovina so v tek pognali z novim poslovnim modelom: revija nastane iz portala, ne pa obratno. V njej med drugim objavljajo članke s portalov Iskreni.net in Domovina.je. Izjemen, nepričakovano velik odziv novih naročnikov v prvih dneh po novici, da nastaja nov tednik, je pokazal, da so na pravi poti. Določene skrajneže je oglasnik v vseh slovenskih poštnih nabiralnikih razbesnel. Marsikaj so poskusili, od zažiga naslovnice do pošiljanja oglasnika nazaj in zmerjanja po spletu in na trgu pred parlamentom. Pritegnili so jim tudi določeni mediji z lažnivimi informacijami in podtikanji.
A vse skupaj ni vredno velike pozornosti. Če te skrajnež hvali, se moraš zamisliti. Če te skrajnež kritizira, pa to sploh ni nič slabega. Otreseš prah z nog in nadaljuješ pot.

Ob tem je odgovorni urednik novega tednika Tino Mamić dejal: »Domovina seveda ima ambicije vplivati na slovensko družbo. V uredništvu si želimo drugačno Slovenijo: bolj demokratično, medijsko pluralno in tržno svobodno. Vse tri svobode, demokratična, tržna in medijska, so zapisane tudi v ustavi. Ni pa ambicija Domovine spopadati se s skrajnimi levičarji, ki nasprotujejo demokraciji. To ni naša bitka. V tridesetih letih demokracije smo menda že toliko odrasli, da vemo, kako je živeti v izmenjavi stališč brez nasilja, kričanja in požiganja časnikov.«

Tako zaradi samostojne in avtonomne uredniške politike za projektom ne stojijo politiki, ampak državljani. Izhajanje podpirajo donatorji, ki že 14 let podpirajo portala Iskreni.net in Domovina.je. V uredništvu so ponosni, da so med njimi tudi podjetniki, ki so začutili, da je Domovina glas svobodnega tržnega gospodarstva. Zavezana je javnosti, državljanom in demokratičnim vrednotam, izpostavljajo.

»Ni bilo preprosto začeti z novim tiskanim tednikom, in to v času, ko vsem tiskanim medijem močno padajo naklade. Urednik Tino Mamić je bil tako prepričan, da nam bo uspelo, da me je zelo hitro prepričal, da se podamo na pot ustvarjanja novega tednika. To njegovo zaupanje je temeljilo na zaupanju v ekipo spletnega dnevnika Domovina.je, ki jo že od ustanovitve vodi urednik Rok Čakš,« je ob prvi obletnici izhajanja revije Domovina dejal direktor Igor Vovk.

Prve korake Domovine so snovali v mali ekipi. Delo so opravili predvsem z obilico nadur. Do dopolnjenega prvega leta pa so ekipo konkretno razširili. »Pri širitvi ekipe se držimo načela, da iščemo res najboljše ljudi in mirno lahko rečem, da smo danes izjemen tim. Uredniško-novinarska ekipa je vse bolj uigrana, tehnična ekipa vse bolj dovršena. Prav rast naročnikov in prodaje na prodajnih mestih je bilo za nas zelo pozitivno presenečenje. Mislili smo, da bomo morali teči dlje časa, da nas bo prepoznalo tako veliko število bralcev. Mnogi so nam sporočili, da je Domovina izjemno potrebna, saj predstavlja zelo jasne vrednote, a hkrati je kritična in pohvalna do vseh, ki pošteno delajo – tako družin, podjetnikov kot politikov,« je še povedal direktor.

Za tretje presenečenje pa je poskrbel dr. Aleš Štrancar, ki je aprila napovedal vložek milijona evrov v novonastalo medijsko skupino, pod okrilje katere sta se v začetku junija selila tednik Domovina in spletni dnevnik Domovina.je.

Zaradi vsega omenjenega si revija Domovina in njeni ustvarjalci zaslužijo Častno priznanje Boruta Meška za posebne novinarske dosežke, ki jim ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

------------------------------------------------------------------------ Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu