Nataša Pirc Musar, mojega glasu nimaš
|Last Updated on: 21st december 2022, 12:21 dop
Za Natašo Pirc Musar ne bom glasoval zaradi tistih, ki so jo podprli in katerih politiko predstavlja: politiko sovražnega govora, za katerega preganjajo druge in političnih čistk vlade Roberta Goloba, ki za takšno ravnanje tudi krivi prejšnjo vlado, ki tega ni počela niti približno tako kot to v vrhovih državnih podjetij, zdravstva in medijev počne vlada Roberta Goloba. Tudi v medijih predčasno odstavljajo in odpuščajo. To je nekoč na STA že počel politično nastavljeni direktor Bojan Veselinovič, ki je po zamenjavi odgovornega urednika Boruta Meška tega še odpustil. Kot novinarja. Zaradi raka je kmalu za tem Meško umrl. Podobno je predčasno v preteklosti odstavljal Jadranko Rebernik Igor Kadunc. A je vsaj ni odpustil kot novinarke. Že dvakrat sem to posebno levo sredinsko pojmovanje “avtonomije” medijev tudi osebno okusil. Le da je mene težje utišati. Prejšnja vlada takšnih stvari v medijih zadnja leta sploh ni počela. Ni bilo nobenih predčasnih odstavitev urednikov. To si na levi sredini izmišljajo. Lažejo.
Kdo drugim lažnivo podtika, sam pa to res počne
Še pred nekaj meseci so nam politiki, ki zdaj podpirajo Natašo Pirc Musar, zatrjevali, kako se vlade ne smejo vpletati v medije in so celo internacionalizirali ravnanje prejšnjega premiera Janeza Janše (SDS), ker je na spletnih omrežjih kritiziral ravnanje posameznih novinarjev in medijev. Tudi prej omenjenega Veselinoviča. Pa Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl, ki sta njegovi stranki SDS, ko je bila v opoziciji, v poročanju podtikali povezave z najbolj skrajnimi desnimi skupinami. Fašizem. V moderni terminologiji Roberta Goloba: da so sila zla, ki ji je treba na vsak način onemogočiti. Podtikanje fašizma je bilo in je propagandno novinarstvo. Pozivanje premiera k borbi proti silam zla pa sovražni govor.
Ko je Janša na spletnem omrežju na podtikanje Carlove odgovoril na podobno nizkotnem nivoju, z oceno o cenenih odsluženih Milanovih prostitutkah, sta kot zasebni tožilki novinarka in urednica proti njemu sprožili kazenski postopek, ki se je končal s pogojno obsodbo na zaporno kazen. Za besede. Kljub kazenskemu postopku proti pomembnemu politiku, sta uredniško in novinarsko delo Carlova in Šetinc Paškova kot državni uradnici nadaljevali. Nihče ju ni odpuščal. Še manj odpustil. Še naprej sta tudi poročali o politiku, ki sta ga kazensko preganjali. In o njegovi stranki. Kar ni prispevalo k podobi javne RTV kot poštenega in nepristrankega medija. Obratno. Še dodatno je podobo politične pristranosti utrdilo, ko je po svojem zadnjem propagandnem Utripu, v katerem je novinarje pozivala k uporu in kritizirala prejšnjo vlado, Mojca Pašek Šetinc razglasila, da bo kandidirala za poslanko za Roberta Goloba. Proti Janezu Janši.
Predčasnih odstavljaj odgovornih urednikov in glavnih direktorjev velikih medijskih hiš lani in predlani, kar je vladal Janez Janša, ni bilo. So si jih pa z leve v tujini izmišljali, da bi propagandna podtikanja prejšnji vladi, kako si poskuša podrediti medije, zvenela bolj prepričljivo. Domači predvolilni spopad so izvažali na evropsko raven. Marko Milosavljevič je v tem propagandnem metežu čez državo v tujini trdil, da je bil generalni direktor Igor Kadunc z vrha RTVS odstavljen predčasno. Pozneje, ko smo v medijih opozorili, da je to neresnica, je pojasnil, da je šlo za pomoto. Ko so po aprilskih volitvah prej vneti kritiki posegov oblasti v medije prevzeli oblast, pa sami na vso moč mesarijo po medijih na načine, ki so jih prej lažnivo podtikali drugim. Zamenjali bi vse kar leze in gre. Nataša Pirc Musar to ravnanje brani in zagovarja. Je del tega pogona. Nekoč je že skoraj postala generalna direktorica RTVS. Za levo sredino.
Prva stvar, ki so jo Golobovi storili po prevzemu oblasti, je bila, da so zahtevali spiske za čistke v državni upravi in administraciji, po postopku za vojne in naravne katastrofe. Z razlago, da bo sicer nastala nepopravljiva škoda za državo, pa so naglo spremenili še zakon o RTV, da bi odstavili najpomembnejše direktorje, vse nadzornike in programske svetnike. In nastavili svoje. Ker pa je opozicijska SDS zbrala 40.000 podpisov za referendum o tem projektu, pa se je pokazalo, da je vlada parlamentu nujni postopek predlagala z neresnično trditvijo o nepopravljivi škodi za državo, če zakon ne bo bliskovito spremenjen. To o nepopravljivi škodi za državo, je koalicijska večina v kolegiju predsednice državnega zbora Urška Klakočar Zupančič tudi izglasovala. A sprememba na hitro ni obveljala zaradi referendumske procedure. In zdaj lahko vidimo, da nobene velike škode za delovanje države ni. Je vlada lagala parlamentu, da bi dosegla hitre spremembe brez vsake javne razprave na vrhu največje medijske hiše v državi? Je koalicija odločala na temelju laži in jo izglasovala? Je to modro vladanje? Je vsaj spodobno? V preteklosti na tak “vojni” način zakona o RTVS z desne sredine niso popravljali.
Nestrokovno in nepošteno ne bom ravnal.
Kako mesarijo po medijih vem tudi iz osebne izkušnje. Kot odgovornega urednika Siol.net me niso le na hitro predčasno zamenjali. Njihov cilj je bil, da se me znebijo tudi kot novinarja. Spravijo stran. Nevaren sem. Enak cilj je imela že garnitura Stojana Petriča, ko je prevzel Delo, kjer sem desetletje delal kot novinar, nekaj časa pa sem ga tudi vodil kot odgovorni urednik. Ko je največje časopisno podjetje v državi s Kolektorjem iz Idrije prevzel Stojan Petrič, ki je bil takrat tudi v vodstvu Foruma 21 Milana Kučana, so me naglo odpustili. Številne novinarje so že pred tem. Pred aprilskimi volitvami je Milan Kučan podprl Roberta Goloba. In to ima podobne posledice. Že spet me Kučanovi poskušajo utišati kot novinarja, ko dobijo vpliv.
Tokrat, v primeru vlade Roberta Goloba, je bil interes, da se razidemo, celo skupen. Za vsakega ne delam. Kot novinar in urednik bom delal pošteno. Dolgo sem že v novinarstvu in vem, za kaj gre. Kritika oblasti se v medijih ne sme več slišati. Opozicijo, ki se je močno slišala v času vlade Janeza Janše, je zdaj treba utišati. Onemogočiti. Ker zdaj je Svoboda in bodo mediji depolitizirani. V tej igri nisem pripravljen sodelovati. Nestrokovno in nepošteno ne bom ravnal.
Da povem naravnost: razlog za menjavo na Siolu je bil točno to: politično utišati medij, ki dela dobro, ki ga mesečno spremlja več kot polovica ljudi v državi in ki uživa veliko zaupanje, ker se je zadnja leta trudil ponuditi nekaj več. Denimo, povedati tudi kaj kritičnega o novem vladarju Robertu Golobu in ne le o Janezu Janši. Janšo je ves čas kritizirala večina medijev. O Golobu kaj kritičnega ni objavil skoraj nihče. Razkrili smo, kako je Golob privatiziral monopolnega prodajalca elektrike iz državne nuklearke GEN-I, da si je vodstvo lahko izplačevalo astronomske plače in nagrade. Da ima Golob od leta 2018 odprt račun v tujini. Sam je trdil, da ga nima. Po mojem razkritju, da tak račun je v Romuniji, je zatrdil, da so mu ukradli identiteto. Predstavili smo tudi, da je Golob iz GEN-I v več letih plačal 103.000 evrov podjetju novinarke Siola in pozneje Necenzurirano Vesne Vuković, ki jo je po prevzemu oblasti naglo nastavil za glavno piarovko svoje stranke. Takšni prehodi, kot tisti Mojce Pašek Šetinc, razkrijejo ozadja “neodvisnih” v medijih.
Če se ne podrejaš in javnosti ne prikrivaš, te danes depolitizirajo. Predčasno zamenjajo. Spravijo stran. Kot so direktorja TSmedie Rajka Geriča, mene kot odgovornega urednika Siol.net in kot bi radi vse na RTV SLO. Slednje še ni uspelo. Ni jim uspelo podrediti si vseh medijev s hitrimi menjavami čez noč. Za kaj so kritizirali prejšnjo vlado v EU, kako bi naj pritiskala na medije in si jih podrejala?
V filmu Boter so Vita Corleoneja preluknjali streli, ker se je odločil, da poslov s kockanjem in prostitucijo ne bo razširil na preprodajanje drog, ker bi s slednjim izgubil podporo politikov in sodnikov in ker z vsakim tudi ne posluje. Odločitve imajo ceno. Imajo jo tudi odločitve vlade Roberta Goloba, da bo mesarila po medijih in moja, da me ne bodo utišali. Ne prvič.
Ko so me odpustili na Delu leta 2017, sem začel ustanavljati Spletni časopis in sčasoma objavil zgodbo, kako je vlada Mira Cerarja iz državni rezerv le sama sebi dodelila sto tisoč evrov za referendumsko kampanjo o zakonu o gradnji drugega tira. S to gradnjo bi lastnik Dela Stojan Petrič dobil milijardni posel. Za ta posel in zaščito interesov Kučanove levice je Petrič pred trem kupil največje časopisno podjetje Delo za manj kot deset milijonov evrov od Dušana Zorka. Zorka so po prodaji Dela vladajoči iz leve sredine iz vrha Laškega prestavili na vrh 2TDK.
Petrič pa je mesaril po urednikih in novinarjih.
Zgodba o sto tisoč evrih iz državnih rezerv za kampanjo je imela posledice. Sčasoma je ustavno sodišče odločilo, da je zakon, po katerem je vlada le sebi dodelila sto tisoč evrov, neustaven. Vrhovno sodišče pa je referendum, ki je bil izveden s to goljufijo, razveljavilo in zahtevalo ponovitev. Premier Miro Cerar je sporočil, da odstopa. Padla je vlada. Tudi majhen medij lahko doseže veliko.
Danes je na preizkusu Golob. Mesarjenje po medijih in odstavljanje vseh, ki se ga drznejo kritizirati, ni dober odgovor na vprašanja, zakaj je nakazoval denar podjetju Vesne Vuković, kako je privatiziral monopolno prodajo elektrike iz nuklearke in si kot direktor izplačeval astronomske nagrade, ki v podjetjih v državni lasti niso dopustne. Ob nedavnih milijardnih jamstvih države zaradi energetske krize smo opazili, da je to Golobovo prej zasebno podjetje zdaj nenadoma spet državno. Pri delitvi astronomskih nagrad Golobu in plačevanju Vukovićeve so zasebni posel, pri pokrivanju potencialnih izgub in napak pa so od vseh. Same moralne avtoritete. Na način, ki ga je Nataši Pirc Musar očital zdravnik Erik Brecelj.
Nadzor nad mediji jim je pomembnejši od Nataše Pirc Musar
Premier bo prej ali slej moral pojasniti, zakaj je nakazoval denar Vukovićevi in druge nenavadnosti. Nihče drug ne bo odpravil sumov, da je za nenavadne namene, za propagando zase, pod mizo tratil državni denar. Tak vtis nastaja, ker ne pojasni. In to krepi tudi vtis, da zlorablja oblast tudi, ko na hitro odstavlja vrhove medijev.
Koalicija Roberta Goloba me je z direktorji, ki so jih na hitro nastavili na vrh Telekoma, celo nekoliko presenetila. Domneval sem, da niso tako oholi, da bi odgovornega urednika drugega najbolj branega spletnega medija v državi, ki je bil zadnja leta uspešen in si je pridobil veliko zaupanje bralcev, odstavili tik pred volitvami predsednika republike. Takšna odstavitev je namreč tvegana. Oblastnikom se lahko maščuje. Najmanj z izgubo nekaj glasov na volitvah in morda tudi referendumih. A za referendume jim je bila hitra zamenjava pomembna. Opozicijske kritike so v vplivnem mediju utišali in dobili svoje propagandiste. Kak učinek bo v resnici imelo, pa je še nejasno. Jasno pa je, da jim je vpliv na medij pomembnejši od nekaj izgubljenih glasov za Natašo Pirc Musar.
Odgovorni uredniki in novinarji nismo strahovito pomembni ali močni ljudje. Opravljamo le svoje delo. In če nas oblast zaradi tega zradira, ljudje to opazijo in nastane vtis zlorabe moči na načine, ki v demokratičnih družbah niso običajni. Značilni so za diktature in čudne države. Kaj več kot to se pa običajno ne zgodi.
Skoraj se zdi logično, da želi ministrstvo takšne vlade Roberta Goloba ukinit tudi muzej, ki je bil ustanovljen v spomin na to, kako smo ukinili totalitarno državo z ustanovitvijo demokratične in samostojne Slovenije, ki ljudem zagotavlja temeljne svoboščine, ki jih prejšnja država ni. Tudi svobodno voliti svoje voditelje. Podobno čuden vtis ostaja po hitri odstavitvi veleposlanika Toneta Kajzerja v ZDA, zaradi katere se je morala ta teden v parlamentu zagovarjati zunanja ministrica Tanja Fajon (SD).
Veleposlanika so na hitro odstavili, ker je razkril, da je nova vlada po ambasadah pri zbiranju podpisov za vložitev kandidature pomagala le Nataši Pirc Musar, kar ni bilo pošteno do drugih kandidatov, ki so zaradi tega pozneje tudi protestirali. Veleposlanika so odstavili, ker je razkril “diplomatsko skrivnost”, kako so to počeli, opozicijskemu poslancu Janezu Janši, ki ima kot del parlamenta pravico izvedeti tudi za prave zaupnosti.
Vlada trdi, da poslanec in javnost ne bi smeli biti obveščeni o goljufanju pri izvedbi volilnih postopkov, ker je bila goljufija diplomatska skrivnost. Si lahko predstavljate to sprevrženo logiko? Diplomatska komunikacija je, da je treba goljufati na volitvah za vladno kandidatko? A res? Tiste, ki ravnajo pošteno, in na to opozorijo, pa potem razrešijo. Veleposlanika v ZDA. Kakšna sramota za državo.
Še predsednik republike Borut Pahor, ki se mu končuje mandat, se je pri tem sramotnem početju uprl zunanji ministrici Tanji Fajon, čeprav ta prihaja iz stranke, ki jo je sam nekoč vodil in premieru Robertu Golobu, ki kot Pahor prihaja iz Nove Gorice in ima menda vihrav primorski značaj in zaradi tega govori o temnih silah, ki jih bo onemogočil na predsedniških volitvah in na vseh koncih odstavlja vse živo. Posvet s predsednikom republike ni bil ustrezen, razlogi za odstavitev pa niso tehtni, je o odstavljanju veleposlanika v ZDA sporočil predsednik republike. Pahor je odstavitev podpisal in povedal, da se ne strinja. Kako bo ravnal prihodnji predsednik, je odvisno od vas, ki danes izbirate.
Odstavitve, novih pravih vodstev pa ni
Odstavljajo pa vladajoči na najrazličnejših koncih, tudi v zdravstvu, kjer vse največje zdravstvene ustanove, izjema je za zdaj le mariborski UKC, vodijo začasni direktorji. V.d.-ji. Prave, s polnimi pooblastili, so odstavili. Novih, ki bi odgovorno vodili, pa še nimajo. Nimajo časa izpeljati normalnih postopkov za menjave na vrhovih ustanov. Razumno vladati.
Zaradi Roberta Goloba in vsega, kar počnejo, ne bom volil Nataše Pirc Musar. Prevelika koncentracija moči stranke Roberta Goloba in njihovih kadrov ni pametna. O tem se strinjam z Milanom Kučanom, ki zaradi tega v prvem krogu ni podprl Milana Brgleza. Nataša Pirc Musar je ista zgodbe kot Brglez.
Še več, glasoval bom za Anžeta Logarja, ker ima za visoko funkcijo vse potrebne izkušnje, je zmeren politik, njegovo “ozadje” pa je manj sporno in ni mesarilo po državnih medijih, zdravstvenih institucijah, državnih podjetjih in spominih na odpravo diktature z osamosvojitvijo tako kot to zdaj počne vlada Roberta Goloba.
Kdorkoli bo danes dobil večino, pa bo predsednik republike naslednjih pet let. Večina na volitvah odloči. To moramo vsi spoštovati. To nas loči od nekih daljnih časov, ko nam je vladala “avantgarda” z dosmrtnim maršalom, ki ga nikoli nihče ni izvolil, temeljila pa je tista oblast na tem, da so “temne sile”, ki so diktaturo ogrožale, pozaprli, pobili in onemogočili.
Če gremo na voliščih se s tem najbolj poklonimo veliki spremembi, ki je bila priborjena pred tremi desetletji, ki je pomenila konec diktature in začetek obdobja, ko si voditelje izbiramo sami. To veliko spremembo, so sodržavljani plačali tudi s krvjo.
Zavarujmo jo.
Komentarji (0)
Disqus Comments (7)