Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Cunami v zdravstvu: Bo letel še direktor UKC Maribor Crnjac

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:42 pop

Iz ministrstva za zdravje po neuradnih informacijah pritiskajo še za zamenjavo vodstva UKC v Mariboru. Septembra je odstopil direktor UKC Ljubljana Jože Golobič, odstop je javno zahteval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Ta teden je svet odstavil direktorja splošne bolnišnice Celje Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja Franca Vindišarja. V prvem poskusu odstavitve, ki so jih tudi zahtevali iz vlade, niso uspele. Že konec julija je odstopila generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Andreja Uštar… Povsem drugače pa je na vrhu, na ministrstvu, kjer so izgubili 6.000 napotnic pacientov. Za to “izginotje” odgovornih ne iščejo.

Odstavitve po bolnišnicah

Mariborski klinični center vodi Anton Crnjac, strokovna direktorica je Nataša Marčun Varda. Zaradi govoric o neformalnih pritiskih v tednu smo iz Spletnega časopisa ministrstvo za zdravje prosili za pojasnilo, ali res poskušajo po zamenjavah v Ljubljani in Celju doseči še zamenjavo na vrhu največje zdravstvene ustanove v drugem največjem mestu v državi. S tem bi največje zdravstvene ustanove v državi po kadrovskem cunamiju vodili sami začasni direktorji.

V Celju, kjer je uradni razlog zamenjave vrha strokovna napaka, ko so zamenjali bolnika in so svojci šli na pogreb napačnega, je bil namesto Svetelška za vršilca dolžnosti direktorja ta teden imenovan Dragan Kovačić, Vindišarja pa je kot vršilec dolžnosti strokovnega direktorja nasledil Radko Komadina. Ljubljanski klinični center po tem, ko je bil odstopljen Golobič, ki se je ministru krajši čas upiral, zdaj začasno vodi Marko Jug, imajo pa strokovno direktorico s polnimi pooblastili Jadranko Buturović Ponikvar. Onkološki inštitut kot vršilec dolžnosti vodi Andraž Jakelj

Brez iskanja odgovornih na ministrstvu

Vodstvo mariborskega UKC je po podatkih na njihovi spletni strani danes takšno:

Povsem drugače kot v bolnišnicah pa vrh ministrstva za zdravje razume odgovornost pri samem sebi. Za izgubljene napotnice bolnikov je minister Bešič Loredan sporočil, da krivcev ne iščejo. Ker bi moral iskati sam sebe. A bo nekaj težav, opozicijska NSi je že zahtevala sejo odbora in odgovornost z imeni in priimki. Kot je povedal poslanec NSi Jožef Horvat: »Ministrstvo za zdravje je v začetku oktobra iz centralnega sistema po vsej državi začelo z izbrisom starih neizkoriščenih napotnic pacientov, ki na naročen pregled niso prišli in svoje odsotnosti tudi niso opravičili. Napotnice so bile izbrisane 294.148 individualnim pacientom, pri tem pa je prišlo do nedopustnih napak, tako da so bile izbrisane tudi veljavne napotnice pacientov. Izbrisanih je bilo blizu 6.000 veljavnih napotnic pacientov, ki so na svoj pregled čakali nad dopustno dobo, kar je nesprejemljivo.« Horvat je dodal, da bo poslanska skupina NSi zaradi tega še danes vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo. »Na seji pa bomo med drugim zahtevali odgovornost z imeni in priimki,« je opozoril in nadaljeval, da je ogorčen nad izjavo vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenke Kolar, ki je dejala, da ministrstvo za zdravje podatkov oziroma napotnic, ki so bile izbrisane, ne more več obnoviti. »Nekoč sem delal v informatiki in zato sem ogorčen nad takšno izjavo, da je do tega prišlo. To pomeni, da se je ministrstvo za zdravje projekta za skrajševanje čakalnih vrst lotilo povsem amatersko,« je dodal poslanec Horvat in nadaljeval: »V Novi Sloveniji se ne moremo znebiti občutka, da ministrstvo za zdravje do krajšanje čakalnih dob želi priti s fiktivnim brisanjem napotnic pacientov, pri čemer se brišejo tudi veljavne napotnice. Pacienti tako po mesecih, morda letih čakanja na zdravstveno storitev ostajajo brez napotnice in s tem tudi brez zdravstvene storitve.«

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (4)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu