Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Po odpoklicu veleposlanika Kajzerja: Pot pod noge, prepričajte Putina v Moskvi k miru

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 19th februar 2023, 08:38 pop

O ravnanju zunanje ministrice Tanje Fajon (SD), ki je skupaj s premierom Robertom Golobom (GS) predčasno iz ZDA odpoklicala veleposlanika Toneta Kajzerja, je na zahtevo SDS danes ves dan razpravljal parlament. Odstavitev Tanje Fajon na koncu po pričakovanju ni bila izglasovana. Za odstavitev je bilo 22 poslancev SDS in NSi, proti 52 Svobode, SD in Levice. Svojo zunanjo ministrico so najbolj složno in odločno podprli poslanci SD.

Razpravo o delu ministrice so iz SDS zahtevali, ker so vladajoči veleposlanika Kajzerja odpoklicali, ko je ta poslancu Janezu Janši razkril, da so na zunanjem ministrstvo in v vladi le Nataši Pirc Musar pomagali zbirati podpise za vložitev predsedniške kandidature. Drugi kandidati so, ker niso imeli enakih možnosti kot Pirc Musarjeva, pozneje protestirali. Fajonova je Kajzerju danes znova očitala, da sicer ni izdal državne skrivnost, bi pa naj nepooblaščeno razkril diplomatsko komunikacijo: “Pri zadevi Tone Kajzer ne gre za ne zaupno ali interno depešo. Gre pa za nepooblaščeno posredovanje informacij iz depešnega sistema Ministrstva za zunanje zadeve, ki je po Zakonu o zunanjih zadevah zaščiten, vsakršna zloraba pa je opredeljena kot hujša kršitev delovnih obveznosti.” Ministrica je s tem opisala, da so po diplomatskem depešnem sistemu pošiljali informacijo, kako morajo veleposlaništva le za Natašo Pirc Musar pomagati zbirati podpise, kar ni bilo nič diplomatskega in je bilo zloraba zaupne diplomatske pošte. Da je veleposlanik komurkoli povedal za informacijo o izvajanju volilnih postopkov, ni sporno. Poslanci so pa sploh pravi naslov za to. Volilni postopki morajo biti transparentni. Vladajoči ne smejo prikrivati, kako izvajajo volitve. Najbolj je vladne predstavnike sicer zmotilo, ker je o zahtevi, da morajo veleposlaništva zbirati podpise le za Natašo Pirc Musar, za druge pa ne, Kajzer obvestil prav opozicijskega prvaka in nekdanjega premiera Janeza Janšo. Trdijo, da bi moral Fajonovo in Goloba, ker sta to njegova šefa. Kar je do poslancev, ki tudi zastopajo državo, zelo poniževalno stališče. Iz vladne strani doslej niso pojasnili, koliko drugih veleposlanikov je na napačno ravnanje opozorilo Fajonovo, Goloba ali druge predstavnike vlade. Vsak bi lahko. In zakaj se niso takoj odzvali in popravili napake. Opozicija, ker v parlamentu nimajo večine, danes po interpelacijski razpravi ni dosegla odstavitve zunanje ministrice Tanje Fajon, z razpravo pa so opozorili na nepravilno ravnanje. Ker je prav, da javnost sliši tudi kritike ravnanja vlade, v celoti objavljamo nastop predsednik SDS Janeza Janše:

Janša: Vlada je eklatantno zlorabila ustavno in zakonsko pravico ljudi

Predsednik SDS Janez Janša Foto: DZ/Matija Sušnik

Janez Janša (SDS): “Da bi bolj razumeli položaj, v katerem smo, si predstavljajmo, da bi bilo obratno. Recimo, da bi bila letos poleti neka druga vlada in da bi ta vlada poslala ne samo diplomatskim predstavništvom, ampak tudi zavodom, ki so v ingerenci izvršilne oblasti, navodilo naj se omogoči zbiranje podpisov samo za predsedniškega kandidata Anžeta Logarja. Ali si predstavljate reakcijo? Trg pred Državnim zborom bi bil poln protestnikov, naslovi v rumenih medijih, na spletnih straneh, na vseh glavnih televizijo bi goreli od obsojanja. Si kdo upa trditi, da ne bi bilo tako? Tukaj ne gre za zunanjo politično temo, gre za notranjo politično temo. Gre za vprašanje realizacije pasivne, volilne pravice. Zbiranje podpisov za kandidaturo je del ustavno zagotovljene pasivne pravice vsakega državljana te države. Izvajanje te pasivne pravice ni odvisno od tega ali se volilni štab spomni, da bi določeno državno institucija lahko pomagala, da se podpisi zbirajo ali ne. To mora biti pod enakimi pogoji avtomatsko vedno zagotovljeno vsem. To, da se pa tukaj govori, da je bilo mogoče kdaj prej tako pa tako, če je bilo kadarkoli prej na enak način tretirano različno, če je bilo kadarkoli prej na enak način različno tretirano uveljavljene pasivne volilne pravice, je bilo tudi takrat narobe. Ampak doslej še nihče tega ni predstavil. Tako kot se zdaj govori, da so tudi za referendume pošiljali, ja, verjetno za vse in ne samo za enega. Pri tem so stvari šle zelo narobe. In ni res, da so ljudje na to, da gre za napačno ravnanje, začeli opozarjati šele potem, ko je bila ta depeša objavljena. V strukturi so posamezniki opozarjali že prej, tudi na ministrstvu za zunanje zadeve, vendar so bili preslišani ali pa utišani ali pa nekateri celo sankcionirani, čeprav niso šli v javnost s tem, čeprav tega niso poslali članom Odbora za zunanjo politiko tega parlamenta. Gospa ministrica je govorila o tem, kako natančna forenzična preiskava je bila narejena, kdaj je bila depeša poslana, kdaj naj bi bila slikana, kakšen je bil kot, pod katerim je bila slikana, pod katerim kotom je bila objavljena. Verjemite mi, da bo nekoč narejena tudi forenzična preiskava motiva te zlorabe pasivne volilne pravice in se bo ugotovilo, kdo je kdaj s kom govoril, kakšne maile je kdo komu poslal, kako naj se pomaga kandidatki Nataši Pirc Musar, ker ji je šlo zelo počasi in slabo z zbiranje podpisov in zato se je ta mašinerija vključila. Stranke vladne koalicije so imele svoje kandidate ali pa takrat še neke dileme in seveda zbiranje podpisov kandidatke za predsednico države Natašo Pirc Musar, kljub angažiranju obsežnega kapitala v ozadju, je potekalo počasi. Nekdo jih je zbral v treh dneh, nekaterim pa pač ni šlo in so sedli skupaj potuhtali, kako bi se to pospešilo in zato so bile vse te depeše in navodila, saj ni šlo samo za diplomatska predstavništva, šlo je tudi za domove za ostarele, šlo je za razno razne zavode in tudi tam so ljudje v administraciji, ki imajo nekaj vesti, protestirali in zato je to prišlo ven. In seveda kot je običajno v takšnih stvareh, kjer gre za eklatantno zlorabo neke ustavne ali pa zakonske pravice pri nas, na koncu odgovarja tisti, ki je na to opozoril. S tem, da veleposlanik, kakorkoli na stvari gledate, tudi če bi bilo vse to res kar ste mu očitali, on ni kršil nobenega predpisa, on ni seznanil s tem nobeno nepooblaščeno osebo. Če smo poslanci Državnega zbora člani Odbora za zunanjo politiko nepooblaščene osebe, vsi tisti uradniki, ki so pa s to informacijo razpolagali, ki itak ni tajna in s to depešo so pa pooblaščene osebe, potem smo v času tajnih uradnih listov izpred 30-ih let. Zdaj meni pravijo, da tukaj gre za administrativno zadevo, ki jo ni treba okoli pošiljati po nobeni logiki v nekem zaprtem depešnem sistemu, ampak na zunanjem ministrstvu ta sistem obstaja, ker pravijo, da zato, ker je vse na kupu in ker je bolj enostavno in tako naprej, vendar to še ne pomeni, da je tak zaprt sistem dovoljeno zlorabiti za kratenje pasivne volilne pravice šestim ali pa sedmim državljanom, ki so se odločili za to, da bodo kandidirali za predsednika države s podpisi. Zdaj, če je bilo to samo tako, kot je rekla ministrica za notranje zadeve, rezultat neke podnormiranoti, da ni bilo vse predpisano in da se je to itak splošno vedelo, zakaj za to ni vedel bivši zunanji minister Vajgl? Taka pravica je kar vsem dostopna in da obstaja in tako naprej, saj je bil eden od prvih, ki je protestiral na to zlorabo in tudi vsi ostali predsedniški kandidati tega niso vedeli, pa je večina kvalificiranih. Torej, tukaj ne gre za zunanjo politiko, gre za eklatantno zlorabo sistema države, ne samo enega, več sistemov države zato, da se neupravičeno da prednost eni kandidatki. In tega ni možno zanikati nikakor. Zato veleposlanik je bil zamenjan, odpoklican, odstranjen, kar pač hočete, ni več veleposlanik in to ni dobil nobene odločbe, na katero bi se lahko pritožil. Zdaj, če je pa ta forenzična preiskava, mislim, tako natančna in seveda zanesljiva, pa bi ja izdali neko odločbo o prekršku. Vsak ima neko možnost, da se na neke stvari pritoži. Saj lahko veleposlanika, če gre po postopku, kar v tem primeru ni šlo, kar je predsednik države jasno povedal, odpokličete tudi brez tega, samo tukaj se je človeka, ki je opozoril na kršenje ustavne, ustavno zagotovljene pasivne volilne pravice, še diskreditira, karierno onemogoči in šikanira. Zdaj pred desetletji ne v tako, bom rekel, bistveno bolj drastičnih okoliščinah, se je to zgodilo Ivanu Borštnerju, tudi on je opozoril na, bi rekel, protiustavno ravnanje. In bil potem obsojen na 4 leta zapora, ker je kršil kao tajnost nekega dokumenta, ampak preberite si sodbo slovenskega Vrhovnega sodišča nekaj let kasneje, ki je to zelo jasno pravno opredelilo in tisto sodbo razveljavilo. In nekoč bo tudi gospod Kajzer dobil, kar se tega tiče, zadoščenje. In ne se sprenevedati, da so vsi ostali kandidati enako možnost. Niso dobili enako možnost, to enako v narekovajih, delno enako možnost jim je zagotovil gospod Kajzer, če je on kriv, ker je, s to objavo depeše so šele oni dobili možnost, informacijo, da sploh lahko za to zaprosijo. Tako, da tukaj ne gre za to ali je nek volilni štab obesil dober ali pa slab plakat, gre za to, da je bila kratena možnost uveljavljanja enake pasivne volilne pravice vsem državljanom, ki so se odločili, da kandidirajo na ta način, s tem ravnanjem. In ne se tukaj sprenevedati, da se to ne ve.
Zdaj v odgovoru na interpelacijo je prej ministrica izrekla še vrsto očitkov, ki nimajo nobene veze s tem, kar je pač predmet interpelacijo, ampak je bilo rečeno na začetku, da se gre lahko široko zato, ker je pač ona šla široko. Recimo bivšemu njenemu predhodniku je ministrica očitala zaposlitve političnih kadrov v administraciji, verjetno Ministrstva za zunanje zadeve, mediji so na veliko pisali o enem takem domnevnem primeru. Glejte, jaz imam tukaj rezultate volitev po veleposlaništvih v prvem krogu predsedniških volitev, vam jih bom nekaj prebral, ker to je, bom rekel, eklatanten dokaz, kdo je kadroval politične kadre kje in čigave. Zdaj predhodnik gospe Fajonove je bil dvakrat na pomembnih funkcijah, nazadnje minister za zunanje zadeve, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, ko se je krepila diplomacija in tako naprej. Ampak očitno ni kaj dobro pokadroval strankarskih kadrov, ker recimo v Bruslju, kjer bi moralo biti teh največ, je gospod Logar v prvem krogu predsedniških volitev po 272 oddanih glasov, se pravi so v glavnem glasovali zaposleni v misiji in veleposlaništvu, veste, koliko procentov je dobil gospod Logar, ki je tako kao strankarsko kadroval? 15, 15 %. Še enkrat manj kot v, skoraj trikrat manj kot sicer. Gospod Brglez, ki je dobil v državi 15 %, je pa dobil tam 29 %. Dobro ste kadrovali. Nataša Pirc Musar pa 32 %. Mislim, kdo je v diplomacijo kadroval strankarske kadre? Verjetno jih nismo mi, saj bi verjetno glasovali za, vsaj proporcionalno glede na to kakšen je bil rezultat v prvem krogu v državi. Ali pa Washington, pač ambasada, ki je zdaj tangirana. Gospod Logar je tam dobil 27 %, Nataša Pirc Musar pa 36 %, ocene 40. zaposlenih. In to naj bi bil in tam je ambasador nekdo, ki je bil zamenjan, kao da je bil naš političar, itn. Na nekaterih veleposlaništvih je celo kolega Kordiš dobil več glasov, če Levica je več pokadrovala. Torej ne tukaj zavajati.
Moram se odzvati tudi na očitek, ki je bil dejansko, bom rekel, od vsega tega kar smo danes slišali, najbolj krivičen, to je pa očitek gospodu Lesjaku, ki se je javil za odpravnika poslov, ki je bil potem, ko so vsi ostali, vključno z našim veleposlanikom prej od tam v paniki pobegnili. Oni snejo slovenske zastave zato, ker ne bi maral slovenske zastave, ampak ker na vrh Triglava nosi mavrično zastavo ne pa slovensko, kot ministrica, ampak zaradi tega, ker ga je varnostna služba, ki varuje veleposlaništva, opozorila da se pripravljajo teroristični napadi na izpostavljene točke in slovensko veleposlaništvo takrat je bila zelo izpostavljena točko, ker je bil to edini veleposlanik, ki se je takrat vrnil. In on si zato zasluži priznanje in državno odlikovanje, ne pa sramotenje tukaj. To njegovo pogumno dejanje, da je šel v Kijev za stalno, kot prvi tuji diplomat, ki se je vrnil po agresiji, kot prava lastovka, ki je oznanila, da Kijev nikoli ne bo padel v roke agresorja, to njegovo dejanje bo živelo v spominu Slovencev še desetletja. Dvomim, da bo karkoli kar bo aktualna ministrica naredila v tem mandatu, doživelo enak spomin in prosim, da se mu opravičite.
Kot že rečeno, tukaj ne gre za zunanjepolitično temo. Če je bila s čim narejena škoda ugledu Slovenije v svetu, je bila narejena s tem, ker je vsem jasno, vsem je očitno, da je šlo tukaj za zlorabo državne institucije zato, da se favorizira enega ali pa eno kandidatko za predsednico države. Ne boste srečali nobenega veleposlanika tuje države tukaj ali kjerkoli, ki bi temu verjel kar se tukaj predstavlja. Oni ne gledajo POP TV pa ostalih medijev, ki to pri nas obračajo in razmišljajo z zdravo logiko. In seveda, da bi bilo to vsem očitno, da gre za zlorabo, je seveda Vlada oziroma ministrstvo pripomoglo s tem šlamastičnim odstavljanjem veleposlanika, na katerega je reagiral celo predsednik države, ki se zelo redko oglasi pri raznoraznih zadevah. Če on pravi, da ni bilo posvetovanja z njim, poglejte, ali je kdo tukaj v tej dvorani, ki temu ne verjame. In hitrost in ihta s katero se je to odvilo, je seveda bila tako hitra ali pa ta postopek je tako hitro tekel zaradi tega, da ne bi še komu v administraciji padlo na pamet, da to problematizira. To je bil signal vsem, ki slučajno odkrijejo kakšno nezakonito ravnanje v institucijah, da ne bi še kdo komu kaj sporočil. Bog ne daj pooblaščeni osebi v kakšnem odboru Državnega zbora, ker to pač potem ima nek efekt. To govorjenje o tem, pa bi šel po uradni poti, pa bi to prijavil pa, kot že rečeno nekateri so že opozarjali na to pa nobeden postopek nikjer ne teče. Tečejo takšni ali pa drugačni postopki proti njim ali pa so izgubili službo, ker so koa nelojalni. Tisti, ki so kasneje seveda tudi zaprosili za to, da lahko preko državnih institucij izbirajo podpise so to naredili, po tem, ko so izvedeli po objavi te depeše, da se to sploh lahko naredi in da bo ravnanje kakršno je bilo res doma in v tujini tistim, ki se seveda zanimajo za dogajanje pri nas povsem jasno in očitno se je okoli tega naredilo pač ogromno hrupa. Sedaj razmislite, ko govorite o tem kdaj je Slovenija izgubljala ugled, s čim ga izgublja. Ko smo že pri vseh zunanje političnih temah, o katerih je ministrica v glavnem govorila, ker pač na očitke ni imela teksta pa smo govorili o vseh drugih stvareh. Res je članstvo Slovenije v Varnostnem svetu je nekaj, za kar se splača potruditi in tudi te poti ministrice po bolj eksotičnih državah, ki se pač pojavljajo in so bom rekel precej sarkastično komentirane so koristne, ker vsaka država članica v Generalni skupščini Združenih narodov ima pač eden glas ne glede na to ali je eksotična ali neeksotična tako, da s tem pač nadaljujte.
Slovenija ni bila po nobeni logiki na vrsti za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Smo to že imeli in bi po neki logiki prišli spet na vrsto bi še veliko vode preteklo, ampak je protikandidatka Belorusija. Jaz upam, da to protikandidatko bomo pač premagali v tem spopadu. Sicer se moramo vprašati tudi o moči naše diplomacije. Iz tega vidika bi rekel temu prizadevanju znanega ministrstva in Vlade vsak podpora tudi z naše strani, ker je to pomembno še posebej v času in razmerah, ki prihajajo.
Glede na to, da je ministrica omenila tudi Kijev in Ukrajino in predvsem nespodobno opisala neko zelo junaško dejanje našega odpravnika poslov bi jo pa jaz spomnil na to, da je takrat, ko smo nekateri šli v Kijev govorilo o tem, kako je treba iti tudi v Moskvo. Jaz bi vprašal kdaj bo šla gospa v Moskvo in prepričala gospoda Putina v mir, ker to so bili očitki, ki so leteli na nas takrat, ko smo šli v Kijev. Sedaj ste zunanja ministrica imate vso priložnost torej pot pod noge.”

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (2)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu