Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Nemčija se ob veliko manj okužbah ne odpira

(Last Updated On: 08/02/2021)

Pogled na Slovenijo in Nemčijo (Korona ukrepi v obeh državah)

Piše: Dušan Čegovnik, Essen

Prvi letošnji mesec se je zaključil. Učenci v Nemčiji so 20. decembra, dva dni prej kot ponavadi, začeli z božičnimi počitnicami. Počitnice so se končale 10. januarja. Drugače bi se končale 6. januarja. Od 11.januarja poteka pouk na daljavo. Kdaj bodo učenci zopet začeli hoditi v šolo, se ne ve.

Previdni so zaradi angleškega seva virusa, ki se hitro prenaša tudi med otroci. Nemci postavljajo zdravje na prvo mesto. Se pa v medijih namiguje, da znajo biti šole zaprte do konca Velikonočnih počitnic in se bo pouk začel po 10.aprilu.

Če se bo v kateri nemški zvezni deželi epidemiološka slika izboljšala, bodo v tisti deželi odprli šole. Če izračunamo, bodo nemški učenci doma 110 dni. Razmišlja se o tem, da bi skrajšali poletne počitnice.
V Sloveniji so šole zaprli že 19.oktobra za učence od 6.razreda naprej zaradi slabe epidemiološke slike.Po jesenskih počitnicah, ki so se začele 26.oktobra so se šole v novembru zaprle za vse učence. Nastale so številne kritike tako pediatrov kot staršev, da je treba šole in vrtce v Sloveniji čim prej odpreti. Svet staršev v Celju je celo zahteval, da se šole odprejo. Predsednik šolskega sindikata je kritiziral ukrepe in forsiral čimprejšnje odprtje šol. Nihče se ni oziral na stroko. Celo srednješolci so s peticijo vladi zahtevali čimprejšnji pouk. Vlada je tem pritiskom popustila in v torek 26.januarja odprla vrata šol za učence prve triade in vrtcev v slovenskih pokrajinah, kjer to zdravstvena slika to dopušča. A glej ga zlomka, epidemiološka slika se je že začela slabšati.

Vprašanje je, če ne bodo šol zaradi možnih okužb kmalu spet zaprli. V dveh slovenskih regijah se je to že zgodilo. Sledil je protest staršev, ki so k temu privabili tudi otroke.

V Nemčiji se je lahek lockdown začel takoj po prvem novembru. Po božiču se je začel trd lockdown in zaprlo se je večino dejavnosti in trgovin. Odprte so le trgovine z živili, apoteke, banke in pošte. Ti trdi ukrepi se kar naprej podaljšujejo in napovedujejo, da se bodo omilili sredi februarja, za Veliko noč ali pa še pozneje. Kdo ve?

Čudil sem se, ko sem spremljal, da se Nemčija zapira, Slovenija pa odpira razne dejavnosti? In potem je bil ping-pong : danes se je nekaj odprlo, čez nekaj dni se je zopet zaprlo? Žičničarji so tožili in se pritoževali, da bodo izgubili veliko denarja.

Kaj pa naj rečejo upravljavci žičnic v Avstriji, Švici in Nemčiji. V vseh treh deželah se smučajo samo domačini. Nemci ne želijo v Avstrijo in Švico zaradi karantene. Se je pa zgodilo v prazničnih dneh tudi blizu nas v Winterbergu podobno kot na cesti proti Veliki Planini. V lepem sončnem in prazničnem dnevu na začetki januarja, so Nemci navalili na zimsko središče Winterberg, da so morali cesto na vhodu v to središče zapreti.

Ukrepi nikjer niso prijetni. V Nemčiji so bili zaradi ukrepov številni protesti v različnih nemških mestih. Policija je nekaj protestnikov aretirala in zaprla, večina se jih je razšlo in zbežalo. Zaradi ukrepov zbiranja masovna zbiranja niso dovoljena.

Za Silvestrovo so prepovedali pokanje s petardami. Vseeno je bilo nekaj pokanja. V zrak so spustili tudi nekaj raket a veliko manj kot prejšnja leta, ko si lahko v Essnu od polnoči do 1 ure ponoči gledal svetlo in barvno nebo številnih raket.
Omejena so tudi potovanja s testiranji in karantenami. Kako bo do poletja, je vprašanje.

Velik problem so tudi farmacevtske firme glede proizvodnje cepiv. V Evropi so registrirali tretje cepivo firme AstraZeneca. Kar naenkrat je firma sporočila, da ne bo mogla dobaviti naročenih doz cepiva za EU. V Bruslju zahtevajo, da se firma AstraZeneca drži pogodbe, ker so v proizvodnjo cepiva v tej švedsko-britanski firmi vložili veliko denarja. V prvem kvartalu bodo dostavili polovico cepiv glede na pogodbo.
Nemci so tudi naročili 200.000 doz zdravila, s katerim so zdravili bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. To zdravilo je naročila tudi Slovenija.
7 dnevna incidenca v Nemčiji se je zelo popravila in je padla pod 100.Tako dobrega rezultata ni bilo od oktobra lani. V Sloveniji je incidenca veliko višja.
Politiki trdijo, da nas čaka v Nemčiji deset težkih tednov. Največji problem trenutno predstavljajo trije sevi mutiranega korona virusa iz Brazilije, Južne Afrike in Velike Britanije. Ti mutanti se med prebivalci hitreje širijo in lahko povzročijo pomanjkanje prostora v bolnicah.

Slovenijo je Nemčija uvrstila na seznam zelo rizičnih držav. Nekateri bi v Nemčiji najraje zaprli meje kot je to storil Izrael. Vendar številni politiki z Angelo Merkel temu nasprotujejo. Se pa omejujejo poleti v države kot so Brazilija, Južna Afrika, Velika Britanija in Portugalska.

Vrata odpira nova Biontechova tovarna v Marburgu. Upamo lahko ,da bodo čim prej začeli proizvajati cepivo, da ga bo v drugem kvartalu letošnjega leta dovolj za vso Evropo. Razmišlja se tudi o nakupu licence za proizvodnjo cepiva v številnih nemških farmacevtskih tovarnah. Veliki farmacevtski gigant Beyer se je povezal s firmo Curevac, ki je tudi razvila cepivo in ga bo registrirala v drugi polovici letošnjega leta.
Se pa tako v Nemčiji kot v Sloveniji nekateri ne držijo ukrepov, kar povzroča širjenje virusa.

V obeh državah obstajajo številni nasprotniki cepljenja in zanikovalci virusa Korona Covid Sars-2.. Žal so med njimi tudi zdravniki in drugo zdravstveno osebje. V Berlinu so od marca lani ugotovili 130 primerov zdravstvenih delavcev z vprašljivimi ali lažnimi trditvami na temo Korona.

Nemška zdravniška zbornica je v Berlinu na zdravstveni urad prijavila 20 zdravnikov in njihovih ambulant. Sledijo visoke kazni do 10.000. €.
Upajmo, da bo do spomladi dovolj cepiva, da se bo ta pandemija zajezila.
Medtem ko se v Sloveniji ubadate z nezaupnico vladi, so se v Nemčiji že začele priprave na septembrske volitve. Kanclerka Merkel po 16 letih odhaja. Kdo jo bo nasledil bodo povedali nemški volivci. Največje možnosti za kanclerski položaj pripisujejo predsedniku nemške zvezne dežele Severno Porenje Vestfalije Arminu Laschetu (CDU) in bavarskem ministrskem predsedniku dr.Markusu Söderju(CSU).

Dušan Čegovnik, Essen
Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.
image_pdfimage_print
(Visited 97 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu