Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ribičič: Nisem dokazoval, da obstaja krivosodje, da vlada mafija

(Last Updated On: 23/01/2020)

“Če bi danes hoteli pravno mnenje o tem, bi napisal točno tako kot sem ga takrat. Nič ne bi dodajal in nič ne bi odvzemal.”

To je nekdanji ustavni sodnik, prej pa poslanec in tudi predsednik predhodnice SD Ciril Ribičič povedal pred preiskovalno komisijo, ki preverja množico postopkov proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju. Da so postopki propadli, je prispeval tudi Ribičič z mnenjem, ki ga je napisal leta 2015 o nepoštenem sojenju Francu Kanglerju.

Sodnik iz Sove, režirala policija

A to mnenje na sodstvo v Mariboru nekaj časa ni učinkovalo. Zdi se, da se je premaknilo šele, ko smo se o nenavadnostih, na katere je opozoril Ribičič, razpisali tudi v medijih.

Tajno je nadzore nad Kanglerjem, kot je opozoril Ribičič, v skoraj vseh primerih odrejal mariborski sodnik Janez Žirovnik. Žirovnik je v prejšnjem sistemu delal za službo državne varnosti (SDV), pozneje v času premiera Janeza Drnovška pa za Sovo, kjer je bil celo namestnik direktorja. Po Ribičičevem mnenju bi se moral iz odločanja o Kanglerju, ki ga je nekoč nadziral kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb, absolutno izločiti. Vtisa nepristranskosti ni bilo. S Kanglerjem sta bila v več sporih. Žirovnik je vsaj šestkrat tajno odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju, je opozoril Ribičič. Policisti in tožilci so, če sodnika Žirovnika ni bilo, enkrat denimo, ker je bil ravno na dopustu, počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal drug sodnik, je zapisal Ribičič, ki je opozoril tudi, da po njegovem mnenju rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno. Opozoril je tudi na sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija sama.

Celotno Ribičičevo mnenje lahko preberete tukaj:

Ustavnopravno mnenje o neodvisnosti sodnikov in zasliševanju obremenilnih prič

Pred preiskovalno komisijo, ki jo vodi Žan Mahnič (SDS) je Ribičič včeraj zanikal trditev Franca Kanglerja, da je imel zaradi mnenja, ki ga je napisal, težave in da zaradi tega celo ni bil izvoljen v naziv zaslužnega profesorja. Ribičič je opozoril, da je zaslužni profesor in da to mnenje “očitno ni bilo ovira”. Je pa Ribičič priznal, da je bilo nekaj čudenja. “Nekaterim se je zdelo čudno, da sem to napisal, ker sem drugače usmerjen kot je gospod Kangler,” je dejal Ribičič in pristavil, da ima po njegovem mnenje zaradi tega mnenje še toliko večje težo. Dejal je:

“Ne gre za prijateljsko pisanje za nekoga. Gre za objektivno pisanje o vprašanju, ali so bile nekomu kršene človekove pravice. Po mojem mnenju je v tem primeru prišlo do tega.”

Ribičič je povedal, da ga je začudilo, ker je trajalo kar dolgo in je bilo veliko obotavljanja na sodiščih v Mariboru, ali njegovo mnenje upoštevati.

Na posnetku Ciril Ribičič, ob njem Milan Kučan:

Ciril Ribičič in Milan Kučan Foto: DZ/ Matija Sušnik

“Nisem ga napisal, da bi dokazoval, da pri nas obstaja krivosodje ali da pri nas vlada mafija. Presojal sem konkreten primer in konkretno vprašanje,” je o svojem mnenju opozoril Ribičič in nadaljeval, da če se sodišče obotavlja, ne reagira na kršitev, s tem ustvarja nezaupanje do lastnega dela.

Bolje bi bilo, če bi prisluhnili

Ribičič je opozoril na teorijo zastrupljenega drevesa, ki pravi, da če je nek dokaz pridobljen s kršitvijo človekovih pravic, niso zastrupljene le korenine drevesa, tudi sadeži so in dodal, da lahko razume obotavljanje sodišča, a ko gre za tovrstne kršitve, bi drugačno ravnanje, hitrejše upoštevanje ugotovitev, na katere je opozarjala tudi obramba, prispevalo, da pozneje ne bi bilo vprašanja zaupanja do sodstva v celotnem Mariboru in predloga, da se sojenje prestavi drugam, kjer so vsi postopki potem padli.

O javni razglasitvi sodnika, da je obsodil Kanglerja na sedem mesecev zapora, da se več ne bi vrnil v politiko, več kot pol leta kazni je omogočilo, da so Kanglerju v državnem svetu z leve lahko odvzeli mandat, je Ribičič povedal, da je sojenje, ki nima zveze z zakonitostjo in ustavnostjo nesprejemljivo in nespametno. “To je v tem primeru vodilo do ustanovitve te komisije,” je dejal.

Dejansko so Kanglerju zaradi te sodbe odvzeli mandat svetnika že drugič. Prvič mu sedeža s sklicevanjem na moralo 19 svetnikov (18 jih je bilo proti) po volitvah ni dodelilo, čeprav ga je nesporno dobil. Všeč je bilo vstajnikom v Mariboru in Ljubljani, pa tudi sicer simpatizerjem levice, pritrjeval pa jim je tudi lep del največjih medijev in novinarjev, češ da je moralno pravilno.

Ustavno sodišče pa je povsem soglasno ugotovilo, da je šlo za jasno in nedvoumno kršitev ustavne pravice voliti in biti voljen. Kršitev ustave ne more biti moralno pravilna. Novinarji so klatili vesoljske neumnosti.

Ključno vlogo pri kršenju ustave in torej povsem nemoralnem ravnanju so imeli Igor Antauer (delodajalci), Drago Ščernjavič (sindikati) in Peter Požun (zdravstvo), ki so v mandatno volilni komisiji državnega sveta takrat vztrajali, da je treba problematizirati Kanglerjev mandat, čeprav so bili posebej opozorjeni in so vedeli, da za to pravno ni nikakršnih razlogov, ker se nihče ni niti pritožil, da bi bilo z volitvami pred tem kaj narobe.

Drugič so Kanglerju mandat odvzeli zaradi sodbe v “primeru Ježovita” na sedem mesecev zapora. »Če ne bi bil državni svetnik, ne bi bil obsojen na sedem mesecev zapora. Sodnik je celo povedal, da sem bil nagrajen z izvolitvijo in da je to nedopustno,« je pred odločitvijo 19 svetnikov, ki so mu mandat odvzeli marca 2014, povsem naravnost na zlorabo pravosodja in državnega sveta za politični obračun opozoril Kangler. Dvorano je pred glasovanjem protestno zapustil.

Vrhovno sodišče je sodbo pozneje v celoti razveljavilo. Kanglerju pa to ni vrnila mandata državnega svetnika. Državni organi zdaj, ko Kangler, ki je bil pozneje ponovno izvoljen za svetnika, zahteva odškodnino, trdijo, da je kriv državni svet, ker bi odvzem mandata lahko zavrnili.

Po logiki, da bi svetniki morali vedeti, da je sodni proces politično montiran.

Ne mediji, problem je nekdo drug

O odločitvi Žirovnika, ki je po tem, ko so sodišča že ugotovila, da je kot sodnik ravnal nepošteno, ker se v preteklosti ni izločil iz odločanja v primeru Kangler, šel na proslavo zmage mariborskega župana Saša Arsenoviča nad Kanglerjem, kar so posnele kamere medijev, je Ribičič dejal, da je neverjetno, da po ostrem pravnem mnenju in po odločitvah sodišč zaradi njegovega ravnanja sodnik poskuša še utrjevati vtis napačnega ravnanja, ki mu je bilo očitano.

Podobno je Ribičič odgovoril tudi na dilemo, ali ni bil cilj vsega skupaj s širjenjem negativnih informacij o Kanglerju in posnetkov prisluškovanj v medije in na razne bloge dosežen tudi brez sodb. Dejal je, da bi bilo takšno ravnanje nerazumno in se strinjal, da preveč informacij, ki ne bi smele, odteka v javnost. In to tudi iz državnega zbora.

O vlogi medijev pa je Ribičič pozneje še dejal, da je nedvomno, da imajo svojo družbeno vlogo, njihova pravica in dolžnost je, da se s tem ukvarjajo in ni mogoče očitati novinarjem, da skušajo pridobiti podatke, problem je, če jim kdo pod roko daje, problem tistih, ki dajejo, je.

Na vprašanje, ali bi bilo treba spremeniti zakonodajo, da se podobni primeri ne bi ponavljali, se je Ribičič odzval, da je, ko se je pokazalo, da je Kangler izgubil zaupanje dela volivcev in so ti protestirali proti njemu, zastopal stališče, da bi bilo smiselno uvesti odpoklic, da se svinčnikom na volišču odloči ali bo župan še ta ali nekdo drug. Tak zakon je bil v državnem zboru celo potrjen, a ga je ustavil veto državnega sveta, kjer so župani močni, je opozoril in dodal, da bi v takem primeru stvari ne bi bilo treba reševati na ulici in sodiščih.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2020 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 4.309 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu