Fiskalni svet znova svari pred “dobroto” vlade pri višini prihodnjih pokojnin

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 06:58 pop

Po juliju, ko je fiskalni svet vlado pozval, naj predstavi dolgoročne posledice ugodnejšega izračunavanja pokojnin za moške, ki bi po koalicijski pogodbi moral biti uzakonjeno že do novega leta, a ga v vladi šele nameravajo predlagati državnemu zboru, je danes fiskalni svet ponovno opozoril, da bodo velikodušni vladni načrti pri pravicah upokojencev imeli dramatične dolgoročne posledice za finančno poslovanje države.

Privilegiranim ženskam takoj še več

Po javni razpravi o reformi določanja višine pokojnin, ki je potekala čez počitnice, kar je slab čas za to, je ministrica za delo Ksenija Klampfer ministrom v usklajevanje poslala zamisel, da bi parlamentu predlagali, da bi današnjo diskriminacijo moških pri določanju višine pokojnine ob upokojitvi postopoma odpravljali do leta 2025, ko bi bili izenačeni z višino odmer, ki danes že veljajo za ženske. Takoj pa bi povišali odmero ženskam, ki so že privilegirane, še za otroke, za katere se že zdaj lahko tudi že prej upokojijo.

Prihodnje leto bi ta novi dodatek ženskam pri odmeri pokojnin za otroke, o katerem razmišljajo v vladi, stal 741.246 evrov, leta 2021 pa še 1.520.124 evrov. V prihodnosti pa bi se seveda še poviševal. Bolj dolgoročne posledica izenačevanja odmer za moške z ženskimi in višanja odmer ženskam, so mi iz ministrstva julija prikazali tako – grafiko lahko s klikom povečate -:

Fiskalni svet je danes o teh načrtih in vladnih preračunih posledic zapisal

“Izračuni, ki jih je Fiskalnemu svetu posredovalo ministrstvo za delo, so podobni ocenam Fiskalnega sveta, in kažejo, da so učinki predlagane zakonodaje na dolgoročno povečanje izdatkov javnih financ veliki. Glede na projekcije Poročila o staranju 2018, naj bi se stroški staranja v Sloveniji do leta 2040 povečali za skoraj 5 odstotnih točk BDP. Ob sprejetju predlagane zakonodaje pa naj bi se dodatno povečali še za okoli odstotno točko BDP in se v naslednjih letih še večali. Ob odsotnosti odziva ekonomske politike naj bi ukrepi iz predlaganega zakona povečali
primanjkljaj sektorja država takoj po sprejetju zakonodaje, vsako leto od okoli leta 2040 pa že za več kot 1 odstotno točko BDP. Za toliko bi se v nadaljevanju v vsakem letu dodatno povečal tudi dolg sektorja država. Zaradi poslabšanja dolgoročne vzdržnosti bi se že v nekaj letih po sprejemu predlagane zakonodaje povišal srednjeročni fiskalni cilj, kar bi lahko vplivalo tudi na zmanjšanje razpoložljivih javno finančnih sredstev za druge namene.

Fiskalni svet meni, da bi morala Vlada učinke javno finančnih posledic predlagane zakonodaje predstaviti javno in transparentno za obdobje, ki je daljše od običajnega horizonta predstavljanja javno finančnih posledic zakonodaje. Pri predlaganih spremembah gre namreč za ukrepe, pri katerih so finančni učinki v kratkoročnem obdobju tudi zaradi njihovega postopnega uvajanja razmeroma majhni, s časom pa se kumulirajo in v daljšem obdobju postanejo občutni. Uvajanje ukrepov, ki sicer izboljšujejo gmotni položaj novih upokojencev in izenačujejo pokojninske pogoje za oba spola, bi morale nujno spremljati širše zasnovane politike, ki bi omogočile zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ. Povečanje izdatkov, ki so posledica tovrstnih ukrepov, namreč zahteva ukrepe za blažitev njihovih finančnih posledic. Ti bi se zato morali nanašati ne le na reformo parametrov sistemov socialne varnosti, temveč na širok nabor področij, ki bi celovito naslovili izzive dolgožive družbe. “

Ne bo pokojnine in polne plač

Hkrati z višanjem pokojnin, račun za to bi v glavnem plačali v prihodnosti, se je koalicija s pogodbo zavezala, da bodo v prihodnje upokojenci, ki se zaposlijo, ob plači dobili polno pokojnino. Že devet mesecev bi tudi ta novost po koalicijski pogodbi že morala veljati. A so se zamisli medtem v koaliciji že odrekli, ker so proti sindikati.

Bi pa lahko predlagali zvišanje delne pokojnine za tiste, ki se reaktivirajo po upokojitvi. Iz sedanjih 20 na 40 odstotkov pokojnine. To bi prihodnje leto državo stalo 27 milijonov, a bi ta denar prejemniki pokojnin državi večinoma plačali sami z davki in prispevki. Pomisleke je imel zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je opozoril, da dodatka ne bi smeli dobiti tisti upokojeni starejši zaposleni, ki so večino časa na bolniški, ker bi to udarilo po zdravstveni zavarovalnici.