Veto ustavil sanacijo grehov Bratuškove in kršenje socialnega dialoga z leve

Last Updated on: 22nd december 2022, 03:23 pop

S 24 glasovi za in nič proti je državni svet ustavil veljavnost zakona, s katerim je poskušala vlada na Banko Slovenije preložiti plačilo sodnih odškodnin. Plačati pa bi po odločitvi koalicije, ki ji je pomagal tudi Zmago Jelinčič s SNS, centralna banka morala celo socialno pomoč šibkejšim med njimi brez sodnega odločanja in jim povrniti 80 odstotkov vrednosti zaplenjenih obveznic. Skušaj je bilo zaplenjenih za več kot milijardo evrov obveznic in delnic bank med sanacijo bank v času Alenke Bratušek (takrat PS, danes SAB).

Možnost sodnih sporov in odškodnin bi po sodbi ustavnega sodišča morali prizadetim zagotoviti že pred slabimi tremi leti v času prejšnje vlada Mira Cerarja. A niso. Vladajočim gori pod nogami, ker je nespoštovanje sodbe ustavnega sodišča in zaplemba premoženja brez možnosti pravnega varstva že na evropskem sodišču.

Po odločitvi, ko so z vetom brez glasu proti ustavili Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, so s 15 glasovi za in 11 proti svetniki zaradi kršenja socialnega dialoga ustavili še višanje urnih postavk za plačilo študentov, kar so z leve skorja plebiscitarno izglasovali.

Kdo se požvižga na socialni dialog?

To je bil eden od zakonov, ki jih Levica vlaga v proceduro mimo vlade, koalicijske stranke pa jih potem na hitro potrdijo in ne izpeljejo postopkov socialnega dialoga, ki bi ga morali. Socialnih partnerjev še obveščajo ne, kaj naklepajo v državnem zboru.

Veto je interesna skupina delodajalcev, ki jo vodi Igor Antauer, predlagala, ker je bilo povišanje v državnem zboru potrjeno brez sodelovanja socialnih partnerjev, ki v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obravnavajo vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko. Ravnanje vladajočih pomeni kršitev socialnega dialoga, opozarjajo delodajalci. Povišanje pa bi bilo naj tudi sicer nepremišljeno.

Brez socialnega dialoga so urno postavko študentom povišali vsi poslanci vladnih LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB. Izjema je bil Dušan Verbič (SMC), ki je manjkal, in poslanca DeSUS Franc Jurša in Ivan Hršak, ki sta edina med vsemi poslanci bolj z leve glasovala proti. Za povišanje so glasovali tudi vsi poslanci SNS in Levice, ki ga je predlagala.

Vzdržali pa so se vsi iz SDS in NSi.

Poslanci Levice so spremembo predlagali 1. julija, torej tik pred parlamentarnimi počitnicami. Spremembo pa je državni zbor prejšnji teden potrdil z 55 glasovi za in 2 proti. Razplet glasovanja je bil takšen:

Delodajalci so v predlogu za veto povzeli, da bruto urna postavka za opravljanje začasnih in občasnih del trenutno znaša 4,89 evra, po 1. 1. 2020 pa bi, če bo novost dokončno potrjena, znašala 5,40 evra, kar pomeni več kot 10 odstotno zvišanje bruto urne postavke. Za delodajalce bo vsota še višja, ker morajo plačati še prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu.

Precej bolj napeto kot pri študentskem delu, kjer ne gre neposredno za proračunski denar, pa je bilo prejšnji teden v državnem zboru pri glasovanju, s katerim so vladajoči s posebnim zakonom poskušajo preložiti plačilo morebitnih odškodnin za milijardo zaplenjenih obveznic in delnic bank med sanacijo v času vlade Pozitivne Slovenije Alenke Bratušek na Banko Slovenije. Alternativa bi bil državni proračun kot blagajna večinskega lastnika, ki je banke tudi zavozil.

Ko Šarcu pomaga Jelinčič

Možnost sodnih sporov in odškodnin bi po sodbi ustavnega sodišča morali prizadetim zagotoviti že v času prejšnje vlada Mira Cerarja. A niso. Vladajočim pa zdaj že gori pod nogami, ker je nespoštovanje sodbe ustavnega sodišča in zaplemba premoženja brez možnosti pravnega varstva že na evropskem sodišču. Glasovanje se je razpletlo tako:

Vladajočim se precej mudi, da bi zakon obveljal, ker evropsko sodišče lahko udari po državnem proračunu. Zakon je eden tistih, kjer je vladajočim v zadnjem tednu pomagal SNS Zmaga Jelinčiča.

Logika vladajočih je, da mora Banka Slovenije plačati, če je napak ocenila, da bi brez državne sanacije bank delničarji in obvezničarji ne bili ob ves denar. A centralna banka je le izvedla, kar ji je naložila tedanja oblast PS, DL, SD, DeSUS. Koristi od te sanacije pa je imela kot največji lastnik bank vlada, ki je prihranila to milijardo, ki je nastala, ker so pred tem slabo upravljali banke.

Več o tem odločanju in zapletih si lahko preberete v povezanem članku: