Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Dragonja lobiral pri Lahovi proti vetu, Kovšca ga je prijavil KPK

(Last Updated On: 25/10/2019)

Metod Dragonja (SAB) je v začetku meseca na osebno srečanje in pogovor, da bi vplivala na druge državne svetnike, da ti prihodnji teden ne bi izglasovali veta, s posebnim pismom povabil predsednico komisija za gospodarstvo državnega sveta Marijo Lah.

Cilj Dragonje je bil, kot je pojasnil v pismu, vplivati na Lahovo, da državni svetniki ne bi ustavili zakona, s katerim poskuša vlada odškodnine za zaplenjene obveznice in delnice med sanacijo bank, vredne so bile več od milijarde evrov, prevaliti na Banko Slovenije.

Sanacijo bank tudi z zaplembo premoženja zasebnikom je vodila vlada Alenke Bratušek, v tisti vladi je bil Dragonja minister za gospodarstvo. A je v vlado prišel, ko je sanacija že potekala.

Namesto pogovora, prijava na KPK

Pri Lahovi se je Dragonja uštel. Zavrnila ga je. Precej ostro. Predsednik državnega sveta Alojza Kovšca pa je Dragonjo prijavil celo KPK. Državni svet pa bo prihodnji teden v ponedeljek skoraj zanesljivo glasoval o vetu na zakon, s katerim skuša vlada lastnikom delnic in obveznic zagotoviti pravno varstvo, torej možnost, da na sodišču zavarujejo svoje premoženje.

Ustavno sodišče je že pred leti ugotovilo, da je bila kršena ustava, ker te možnosti niso imeli. Po sodbi ustavnega sodišče bi jim DZ moral možnost zaščite na sodiščih zagotoviti že v času vlade Mira Cerarja. A se ni zgodilo.

Dodatno je napeto, ker je zaradi velikih zamud zaradi nespoštovanja sodne odločbe proti vladi zdaj poteka tudi že pred sodiščem na evropski ravni.

Pri Dragonji in sanaciji bančne luknje je nekaj nenavadnosti. Njegov brat Ciril Dragonja je bil član in predsednik uprave Factor Banke, ki ji je ministrstvo za finance v času vlade Alenke Bratušek (SAB) poslalo 160 milijonov evrov pomoči, ker bi sicer šla v stečaj. Okoli sto evrov je dal vsak volilni upravičenec. Zgodilo se je, čeprav je šlo za obrobno banko.

Takrat se je špekuliralo, da so bile prav te bančne sanacije razlog, da je šef KPK Goran Klemenčič, ki je bil prej namestnik notranje ministrice Katarine Kresal, hitel z objavo nenavadnega poročilo o šefu vlade pred Bratuškovo Janezu Janši, ne da bi Janši ponudil možnost odgovora na očitke, kar bi moral po zakonu in celo zdravi pameti.

Vsoto 160 milijonov pokaže Erar. Kot 269 milijonov evrov pa težo “dokapitalizacijo” Factor banke prikaže vlada, ko predlaga, kako bi oškodovanim nekdanjim lastnikom delnic in obveznic, če dobijo sodne spore, odškodnine za zaplenjeno morala plačati Banka Slovenije:

Zakon možnost odškodnin in celo pavšalnih povračil (brez sodnih postopkov) za del lastnikov obveznic ureja tudi za Factor banko, ki bi brez pomoči vlade takrat šla v stečaj in bi lastnike verjetno doletele še tožbe oškodovanih in hudo jeznih velikih vlagateljev in ne zdajšnja državna povračila njihovih vlaganj.

Pavšalna povračila brez sodnih sporov je v zakon spravila prav stranka SAB, ki ji pripada Dragonja. Iz Banke Slovenije in evropske centralne banke ostro nasprotujejo, da bi morala centralna banka poravnati morebitne odškodnine, pavšalno izplačevati in s tem poravnati stroške sanacije pretežno državnih bank.

Vložki v delnice in obveznice Factor Banke, za njo je bilo omrežje nekdanjega politika LDS Hermana Rigelnika (prikazano je le, kar se vodi v Sloveniji), so bili takšni:

Na komisiji za preprečevanje korupcije se je s prijavo Kovšce najprej nekoliko zapletlo. Zdi se, da jim ni bilo jasno, zakaj so prijavo proti pomembnemu vladnemu funkcionarju Dragonji dobili. Na posnetku je državni sekretar Dragonja:

Državni sekretar Metod Dragonja Foto: DZ/Matija Sušnik

Iz vlade in drugih institucij so v preteklosti že poskušali vplivati na predsednika državnega sveta Kovšco. Da bi za pogovor iz vlade prosili posamezne svetnike, da bi ti potem vplivali na druge svetnike, je pa novost. Dragonja je povrhu zanimivo ciljal. Glasovanje o vetu bo namreč danes zahtevala prav interesna skupina delodajalcev, ki ji pripada Lahova, v ponedeljek pa bo o tem, ali izglasovati veto pred državnim svetom, razpravljala komisija, ki jo Lahova vodi.

Do kod se sme preverjati Sovo?

Je pa Dragonja slabo naletel. Lahova je “posebno srečanje” zavrnila, z opozorilom, da ne more “obroditi nobenih sadov” in ga opozorila na številna opozorila o neustavnosti vladnih rešitev, pa tudi, da so za večletno zamudo pri uresničevanju sodbe ustavnega sodišča krivi v vladi in v državnem zboru in da je ne prepriča argument, da bi moral zaradi tega državni svet gledati skozi prste.

Dragonja ji je med drugim pisal, da:

“Za podporo zakonu imamo zagotovljeno relativno večino, ne pa absolutne večine glasov poslank in poslancev. Zato želimo prositi, da državni svet ne bi uporabil odložilnega veta. Predvsem lahko našo prošnjo podpremo s tem, da predlog zakona, ki temelji na predlogu vlade, ustrezno rešuje vsa ključna vprašanja, ki jih je v svojem zakonu predlagal državni svet. Nadaljnje odlaganje uveljavitve zakona z morebitnim odložilnim vetom ali celo neuveljavitve zakona, bo časovno dodatno odmaknilo možnost sodnega varstva nekdanjim vlagateljem. Poleg tega so vložene tudi tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi neustreznega sodnega varstva in bo v primeru nesprejetja zakona, ta problem samo eskaliral.”

Ocena Dragonje, da nimajo absolutne večina, torej 46 glasov, ki je potrebna za odpravo veta, je nekoliko sporna. Ta teden so namreč dosegli takšno večino. A za las in s pomočjo SNS Zmaga Jelinčiča. Rezultat glasovanja je bil takšen:

O tem, ali je vabilo na pogovor Lahovi, da državni svet v ponedeljek ne bi izglasoval veta, v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije, je Borisa Štefaneca vprašal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Iz KPK je Katja Mihelič Sušnik od Kovšce najprej zahtevala pojasnila, ali je Marija Lah prijavila, da bi se od nje zahtevalo nezakonito ali neetično ravnanje in kakšni so bili ukrepi državnega sveta.

Kovšca je odgovoril, da ni šlo za prijavo Lahove, le povprašal je KPK, ali je bil dopis državnega sekretarja, v katerem vabi na pogovor, da bi veto ne bil izglasovan, v neskladju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, da bi kot predsednik državnega sveta vedel, kako ukrepati.

Iz KPK pa so mu na koncu pojasnili, da njegov dopis razumejo kot prijavo in da bodo stvar preverili. Celoten odgovor lahko preberete tukaj.

Odnosi med KPK in državnim svetom so nekoliko napeti, ker je državni svet zahteval preiskavo primera Kangler, zaradi česar KPK protestira, bo pa med institucijami, ki jo bo preiskava preverila, da bi ugotovili, ali niso morebiti zlorabili pooblastil. Še posebej bo to zanimivo, ker so bili v času Gorana Klemenčiča na KPK zaposleni tudi nekdanji funkcionarji Sove, v Mariboru pa je tudi nekdanji funkcionar Sove sodnik Janez Žirovnik tajno odrejal prisluškovanja in zasledovanja Franca Kanglerja, ki je kot poslanec pred tem nadzoroval Žirovnika. Podobno so bili že prej v času Draga Kos na KPK zaposleni kriminalisti, ki jih tudi nadzoruje komisija za nadzor obveščevalnih služb, ker pri svojem delu tudi uporabljajo posebne metode in sredstva. Kos sam je prišel iz kriminalistične službe, v zgodovino pa se je pred tem vpisal s preverjanjem, s kom po telefonu o zlorabah na ministrstvu govorijo novinarji.

Zanimivo je, da so ob KPK proti preiskavi protestirali iz Greca, kjer je Kos nekoč zastopal državo in iz OECD, kjer je danes šef delovne skupine proti podkupovanju.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.750 times, 1 visits today)

Komentarji (2)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu