Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Pravna služba DZ o Golobovih dodatkih: arbitrarno rušenje plačnih razmerij med vejami oblastmi

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 11th april 2023, 09:18 pop

Arbitrarno določanje višine dodatka brez vsakih meril ni v skladu z 2. členom ustave, ki pravi, da živimo v pravni državi, dodatek pa je sporen tudi z vidika delitve oblasti, ker bodo plače pravosodnih funkcionarjev presegla celó višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti: predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, predsednika Državnega zbora, predsednika Ustavnega sodišča in sodnikov Ustavnega sodišča in bo s tem korenito poseženo v veljavna razmerja in njihovo primerljivost.

To je zakonodajno pravna služba državnega zbora opozorila ob zakonu o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, ki ga nameravajo poslanci Gibanja svoboda, SD in Levice uzakoniti v petek na izredni seji državnega zbora. Mnenje so podpisale Mira Palhartinger, Katarina Kralj in Gal Gračanin, ob njih pa še vodja te službe Nataša Voršič. Po odločitvi koalicijskih strank na kolegiju Urške Klakočar Zupančič državni zbor odloča po postopku za vojno in naravne katastrofe: torej brez možnosti resnih razprav in premisleka. Nobenih resnih možnosti javnih razprav ni bilo niti v vladi. Razlog je, ker se je premier Robert Golob zaplezal z obljubo o 600 evrov dodatka, ki jih je sodnikom in tožilcem obljubil že za januar, ta mesec pa je že mimo.

Združenje občin je medtem predlagalo dopolnilo, da bi začasen dodatek 600 evrov vsak mesec dobivali tudi funkcionarji lokalnih skupnosti, SDS pa je vložila amandma, da bi dodatek dobili vsi funkcionarji vseh vej oblasti in tudi uslužbenci, s čemer bi se izognili očitku o rušenju plačnih razmerij. NSI pa, da bi črtali čisto vse povišice. Vse tri predloga lahko preberete na koncu članka.

ZKP o povišanju plač

Zakonodajno pravna služba je o višini Golobovega dodatka v obsežnem mnenju, ki so ga morali pripraviti skoraj čez noč, ker je zakon o posebnem dodatku v parlament prišel šele ta teden, opozorila:

“V zvezi s predlagano višino dodatka ZPS ugotavlja, da iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, na podlagi kakšnih meril je bila ta določena. Glede na navedeno bi lahko bila predlagana ureditev sporna z vidika 2. člena Ustave, v skladu s katerim zakonodajalec ne sme ravnati arbitrarno. Ker naj bi bil znesek dodatka enak za vse pravosodne funkcionarje, na katere se nanaša Predlog zakona, ZPS na tem mestu opozarja še, da bi ureditev, kakršna je predlagana, povzročila tudi različno zvišanje realne vrednosti plač pravosodnih funkcionarjev. Kot je bilo že opozorjeno, je zakonodajalec v okviru 125. člena Ustave dolžan zagotoviti relativno stabilnost plač sodnikov tudi s povišanjem njihove realne vrednosti, vendar tega cilja z določitvijo dodatka za opravljanje funkcije v enakem nominalnem znesku za vse sodnike, ne glede na njihov sodniški naziv (okrajni sodnik, okrožni sodnik, višji sodnik, vrhovni sodnik) in položaj (okrajni sodnik svetnik, okrožni sodnik svetnik, višji sodnik svetnik, vrhovni sodnik svetnik), ne more doseči. Sodnikom, ki opravljajo sodniško službo v višjih sodniških nazivih oziroma na položaju sodnika svetnika, bi se namreč plača skladno s Predlogom zakona realno zvišala (bistveno) manj kot pa sodnikom, ki opravljajo sodniško službo v nižjih sodniških nazivih. S pavšalnim povečanjem plač se torej ne da v celoti zasledovati niti cilja varstva pred realnim znižanjem plač vsem sodnikom zaradi inflacije. Popolnoma enaka ugotovitev velja tudi za državne tožilce (v nazivih: okrajni državni tožilec, okrožni državni tožilec, višji državni tožilec, vrhovni državni tožilec oziroma položajih: okrajni državni tožilec svetnik, okrožni državni tožilec svetnik, višji državni tožilec svetnik in vrhovni državni tožilec svetnik).”

Na to, da bo novost porušila razmerja plač med funkcionarji različnih vej oblasti, pa so opozorili tako:

“Ker bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela (zlasti v višje plačne razrede uvrščenih) pravosodnih funkcionarjev presegla celó višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti – tudi predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, predsednika Državnega zbora, predsednika Ustavnega sodišča in sodnikov Ustavnega sodišča in s tem korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, ZPS opozarja, da bi bila lahko sporna z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave.”

Celotno mnenje je takšno:

SDS je razširitev dodatka na vse funkcionarje in javne uslužbence predlagala tako:

Dopolnilo poslanske skupine SDS

NSi je črtanje vseh povišic predlagala s takšnim pojasnilom:

Predlog združenja občin, da bi se sodnikom in tožilcem dodalo lokalne funkcionarje:

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (4)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu