Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šrot je zmagal v Celju s 23.016 €, letos dobi nazaj 33.508 €

(Last Updated On: 15/04/2019)

Bojan Šrot je prvi župan velikega mesta v državi, ki je razkril, koliko ga je stala volilna kampanja. S 8.924 evri je za župansko kampanjo med kandidati, ki so doslej poročali, prijavil najvišji strošek, s 14.092 evri pa je na vrhu tudi po stroških za svojo listo za mestni svet. A ni še poročil pomembnih kandidatov iz Maribora in Ljubljane, kjer bodo stroški najbrž še višji. “Naložbo” si bo Šrot hitro povrnil. Decembra je iz svoje občine svoji stranki nakazal 2.522 evrov, januarja še 2.792 evrov. V letu dni bo to 33.508 evrov. Pa še oblast in županska plača je posledica.

Stranke prikrijejo vire, a…

Šrot je bil v preteklosti župan SLS, a je iz stranke izstopil in ustanovil lastno Celjsko županovo listo. V poročilu o kampanji je o tem, od kod je dobil denar, napisal, da mu je vse nakazala njegova stranka. Kar je običajno za stranke, katerih poslanci so takšno nadvse “transparentno” ureditev uzakonili. Od kod je Šrot dobil denar, bo natančno znano, ko bo prihodnje leto oddal letno poročilo o poslovanju svoje stranke. So pa že jasna nakazila Šrotovi stranki iz občine Celje, ki imajo na Erarju oznako plačilo dobavitelju, a gre za redno mesečno občinsko dotacijo, s katero bo stroške kampanj mogoče poplačati. Šrot je župan postal v prvem krogu, a to ne prinese denarja. Dotacije bodo za najvišji delež njegove stranke v občinskem svetu. Nakazila 2.522 evrov decembra in januarja še 2.792 evrov so prva takšna dotacija novi Šrotovi stranki. Erar KPK ti nakazili prikaže tako:

SDS Janeza Janše, ki je bila na volitvah v celjski mestni svet na drugem mestu, je januarja dobila 1.474 evrov. SD Dejana Židana in SLS Marjana Podobnika po 1.032 in 887 evrov. Levica Luke Meseca, denimo, 736 evrov… Zneski niso astronomsko visoki, a ker je število občin veliko in denar priteka vsak mesec, se nabere. Poročilo o ceni županske kampanje je že objavil tudi Sandi Sendelbah, ki je z vložkom dobrih tri tisoč evrov dosegel drugi najboljši rezultat v Celju za Šrotom. Ker pa s svojo listo ni kandidiral tudi za mestni svet, se mu vložek v župansko kampanjo ne bo povrnil. Po učinkovitosti županske kampanje, torej po tem, koliko volivcev je pridobil za vložen evro, je zaostal za Šrotom.

Rupar z malo dosegel veliko

Podatki v grafiki prikazujejo ob dogajanju v Celju še podoben spopad med prvo in drugo uvrščenim v občini Tržič. Tam je bil nekdanji župan Pavel Rupar (nekoč SDS) z malo denarja presenetljivo uspešen, a zmagal je v drugem krogu župan Borut Sajovic (nekoč LDS), ki je s svojo listo osvojil tudi večino sedežev v občinskem svetu:

Strošek in učinkovitost kampanj Bojana Šrota in Boruta Sajovica

V registrih ni opaziti, da bi Sajovic svojo stranko registriral kot jo je Šrot. Če je ni, ne bo imel pravice do občinskih dotacij, ki pripadajo le registriranim strankam. Podobno v registru ni opaziti Ruparja. Med strankami sta bili v Tržiču uspešne SDS s 15 odstotki, SD s 5,6, Desus s skoraj štirimi in NSi s tremi odstotki. Primerjava vseh doslej objavljenih poročil o kampanjah pokaže, da je doslej najvišji strošek prijavil Šrot, daleč najbolj neučinkovit pa ostaja županski kandidat v Mariboru Igor Jurišič, ki je porabil malo manj kot Šrot v Celju, a ga ni volil skoraj nihče. Na grafiki, ki jo prikazujem, je na drugem mestu župan Trebenj Alojzij Kastelic, za katerega se zdi, da je poročal o kampanji za svojo listo, a vsota prebija najvišji dovoljeni znesek kampanje za listo in župana v seštevku. Na vprašanja, kaj se je zgodilo, Kastelic še kar ni odgovoril:

Iz poročil o kampanjah je občasno težko ugotoviti, ali niso kandidati skupaj prijavili županjske in svetniške kampanje, kar je na prejšnjih volitvah storila celo vladajoča SMC, računsko sodišče pa je opozorilo, da je to narobe in da je stroške nujno voditi in prikazovati ločeno. Eno od poročil, za katero se zdi, da bi lahko bilo za oboje hkrati, je takšno:

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.418 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu