Vladi že drugič zgrmela dodatna diskriminacija otrok v O.Š. Alojzija Šuštarja

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:01 pop

V SMC si niso premislili. Po vetu državnega sveta vladnim strankam v DZ zato ni uspelo potrditi zakona, s katerim bi zmanjšali financiranje O.Š. Alojzija Šuštarja in še nekaj podobnim šolam. Za odpravo veta je glasovalo 43 poslancev LMŠ, SD, Levice, DeSUS, SAB in oba predstavnika narodnosti. Veto bi preglasovali le, če bi bilo za 46 poslancev.

Glasov je bilo premalo, ker izigravanja sodbe ustavnega sodišča, ki je zahtevalo več denarja za izobraževanje otrok, niso podprli iz SDS, SMC, NSi in SNS. Grafično je bil rezultat glasovanja takšen:

Šarec bolj radikalen kot Cerar

Že pred glasovanjem je bilo jasno, da imajo zagovorniki kršenja ustave največ 44 glasov. Eden manj je bil, ker ni glasovala Andreja Zabret iz LMŠ.

Skoraj enak predlog, kako bi izigrali sodbo ustavnega sodišča, je propadel že v času prejšnje vlade Mira Cerarja (SMC), ki je bila bolj velikodušna, ko je najprej predlagala, da financiranje jutranjega in popoldanskega varstva in dodatnih vsebin ne bi spreminjali. Ostale bi torej 85 odstotno financirane. Sto odstotno pa bi, ker to zahteva ustavno sodišče, financirali obvezne vsebine. A v DZ so koalicijski poslanci velikodušnost na predlog DeSUS že takrat odpravili in izglasovali dopolnilo, da država varstva in dodatnih vsebin v O.Š Alojzija Šuštarja in podobnih šolah sploh ne bi več financirala. A tak zakon je na koncu propadel še pred vetom državnega zbora.

V drugem poskusu je bolj radikalno rešitev DeSUS iz prejšnjega mandata predlagala kar vlada Marjana Šarca, v državnem zboru jo je izglasovalo 42 poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB, DeSUS in oba manjšinca. A je odločitev z vetom ustavilo 17 državnih svetnikov, proti vetu jih je bilo 13. S tem so ustavili znižanje, ki so ga vladajoči predlagali, da bi obšli sodbo ustavnega sodišča, na katerem so starši pred petimi leti dobili spor, da je neustavno, ker morajo doplačevati za obvezno in po ustavi brezplačno osnovno izobraževanje.

Financiranje bi politiki morali izenačiti pred tremi leti in pol. Doslej so le petkrat zavrnili predloge SDS, da bi to storili in dvakrat svoje lastne predloge, kako bi še bolj kršili ustavo.

Ustavno sodišče je to, da vlada in parlament ne spoštujeta sodbe, ocenilo tako:

“Gre za hudo kršitev načel pravne države in delitve oblasti, če se pristojni normodajalec v roku ne odzove na odločbo Ustavnega sodišča.”