Čeferina, ki je za cenzuro in kaznovanje medijev, DZ voli za ustavnega sodnika

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:55 pop

Ali je Rok Čeferin primeren za ustavnega sodnika, bo jutri razpravljala mandatno volilna komisija, prihodnji teden pa bo glasoval še državni zbor. Čeferin je sporen kandidat iz sicer zelo ugledne družine. Ustavni sodniki so varuhi temeljnih pravic in svoboščin. Rok Čeferin pa je znan kot zagovornik omejevanja pomembne ustavne svoboščine: svobode govora in tiska. Ta svoboščina je značilna in pomembna za zahodni svet, v katerega je Slovenija prestopila pred desetletji. Fašistične in komunistične totalitarne države je niso priznavale. Tam je šlo vedno za oblastno (državno) obvladovanje medijev kot sredstva za obvladovanje množic. Čeferin zastopa celo še bolj radikalna stališča kot del vladajočih strank, ki so na svoje prapore pred leti obesile boj proti sovražnemu govoru in s tem napovedale oblastno omejevanje svobode govora in tiska. Doslej kaj dramatičnega sicer še niso storili. Čeferin pa je precej neposredno podprl uvedbo cenzure.

Za cenzuro in kaznovanje medijev

Nenavadna stališča Čeferinu v parlamentu verjetno ne bodo zelo škodila. Značilnost številnih naših strank in politikov (na levi in desni), je, da si želijo točno to: nadzor in vpliv nad mediji, kakršnega so imeli v prejšnjem sistemu. Da zastopa precej radikalna stališča, je Čeferin pokazal konec lanskega leta na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju o možnostih omejevanja svobode govora in tiska, kjer je spomnil, da je bil urednik Der Stürmerja Julius Streicher na procesu v Nürnbergu obsojen, ker je desetletja mesec za mesecem zastrupljal um tisočem Nemcev in jih okužil z virusom antisemitizma. Sodba je bila, da je za množične umore kriv “enako kot tisti, ki so jih zagrešili”. Izkušnjo je Čeferin povzel tako:

“Z ustrezno indoktrinacijo je mogoče človekov um zastrupiti in tudi običajne ljudi pripraviti, da počnejo grozne stvari.”

Čeferin je na posvetu pri Pahorju ocenil, da evropska sodišča danes enako kot pri Streicherju zahtevajo, da je treba sovražni govor “preganjati s cenzuro in kaznovanjem”. Kandidata za ustavnega sodnika bo predsednik republike Borut Pahor predstavil danes opoldne in tam bo bolj jasno, ali vztraja pri teh stališčih, da je treba uvesti cenzuro in kaznovanje proti sovražno govorečim medijem v naši državi in kako bi to storil.

Še v prejšnjem sistemu so bile s tem namreč precejšnje težave.

Lani pa Čeferin, ko je govoril o totalitarni zgodovini Nemčije, ni opozoril, da, je bil Streicher nacistični funkcionar in ne o kak neodvisen urednik ali novinar. Slednje so nacisti preganjali in pobijali. Še več, bil je osebni zaupnik Adolfa Hitlerja, ki je omenjen v knjigi “Moj boj” zaradi uspešne podreditve nemških socialistov nacional-socialistični delavski stranki (NSDAP), ki jo je Hitler vodil.

Šibka plat Čeferinove argumentacije je bila, da je poskušal z vzgledom podrejanja medijev v času nacizma, kjer ni bilo svobode govora in tiska, v katerem so oblasti preganjale in pobijali tiste, ki so si upali kaj proti toku, svobodo govora in tiska omejevati danes. To so počele že oblasti v socializmu in ni nova formula. Več o Čeferinovem nastopu lahko preberete v komentarju tukaj: So Jude res pobijali novinarji in navadni ljudje?

Cenzuro v DZ že izvajajo

Da so omejitve pri obveščanju javnosti tudi danes v državi obsežne in da smo že priča povsem nesmiselni cenzuri, pa kaže prav predlog predsednika republike, da bi Čeferina izvolili za ustavnega sodnika, ki so ga v parlamentu cenzurirali in tega sploh ne skrivajo. Tako je videti cenzuriran dokument:

Predlog je cenzuriran pri imenih neizbranih kandidatov, še bolj obsežno v nadaljevanju, ko (najbrž) govori o karakteristikah izbranega kandidata. S črno barva sta cenzurirana imena dveh kandidatov, za katere se predsednik republike ni odločil in ki sta oba pomembni javni osebi: Janez Pogorelec in Marjan Lekše.

Še posebej zanimiv je Pogorelec, ki je bil nekaj časa začasni šef vladne službe za zakonodajo, v preteklosti pa tudi član vodstva NSi, ki se je na družabnih omrežjih in v medijih ostro zavzemal za umik Janeza Janše z vrha SDS, češ da z njim ni mogoče zmagati. Ko je na zadnjih volitvah Janša dosegel odločno relativno zmago, pa je bil Pogorelec nenadoma za umik Janše kot premierskega kandidata, češ da z njim na vrhu ne bo mogoče sestaviti koalicije.

Kar se potem res ni zgodilo.

Prikrivanje imen takšnih kandidatov na dokumentih je popolnoma očiten primer kratenja pravice javnosti do obveščenosti. Razlog, da gre za “varovanje zasebnosti” pa nas opozarja le, kako se zlorablja besede. Druga takšna beseda, ki jo je mogoče podobno zlorabljati, je “sovražni govor” kot temelj za cenzuro in kaznovanje novinarjev in medijev.

Pahor je doslej predlagal sedem kandidatov za sodnika ustavnega sodišča, doslej so bili še vsi izvoljeni.