Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

O svetih kravah na sodiščih in premik vrednotenja vseh nepremičnin v drugo leto

(Last Updated On: 21/05/2019)

V kakšni uri in pol bodo poslanci na izredni seji državnega zbora, ki se bo začela opoldne, za osem mesecev premaknili vrednotenje vseh nepremičnin v državi in obveščanje lastnikov o vrednosti tega premoženja. Namesto v prihodnjih mesecih bo vrednotenje izvedeno sredi prihodnjega leta. Koalicijski poslanci bodo hkrati izvršni oblasti omogočili, da bo lahko še uporabljala dosedanja vrednotenja premoženja za socialne pomoči in druge transfere, ker vladajočim ni uspelo pravočasno izpeljati vseh postopkov, da bi prišli do bolj kakovostnih. Do večera pa bodo poslanci, ko opravijo z nepremičninami, na zahtevo opozicijske SDS razpravljali še “o zlorabah v pravosodju in vplivanju na neodvisne sodne odločitve”.

Möderndorferjeva nervoza ob Zobcu

Članek o nenavadnih zapletih, ko je pred poslance prišel nekdanji ustavni in zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec

Ta razprava je že sprožila precej škandalozno dogajanje v odboru za pravosodje prejšnji teden, ko je več koalicijskih poslancev, najostreje pa Jani Möderndorfer (SMC), protestiralo, kako si je med poslance drznil priti nekdanji ustavni, zdaj pa vrhovni sodnik Jan Zobec. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je pred tem namreč sporočil, da predstavnikov vrhovnega sodišča ne bo, ker se vrhovno sodišče ne strinja z razpravo o konkretnih primerih. Med presenečenimi je bila ob Moderndorferju tudi Maša Kociper (SAB):

Poslanka Maša Kociper (SAB) in poslanec Jani Möderndorfer (SMC) Foto: DZ/Matija Sušnik

Ti konkretni primeri so, da se je v zadnjem desetletju na sodiščih zvrstila vrsta postopkov proti opozicijskim politikom, ki so bili na konci vsi oproščeni, a je njihovim strankam na volitvah to škodovalo, koristilo pa vladajočim, med drugim strankam, ki jima pripadata Möderndorfer in Kociprova. Vladajoče stranke imajo vpliv na organe pregona (policijo, tožilstvo), povrhu pa se je pokazalo, da so v preiskavah, denimo proti Francu Kanglerju, soodločali kot sodniki nekdanji sdvjevci in pozneje pomembni funkcionarji Sove, ko je vladal LDS, ki so se nekako prelevili v neodvisne sodnike, ki preiskujejo ravnanje župana iz SLS. Konkretni primeri v pobudi za razpravo SDS so tudi nezakonitost odvzema mandata Janez Janši, odvzem, ki ga je izglasovala koalicija SMC, DeSUS, SD in Levica, soglasno pa kot kršitev ustave in zakona odpravilo ustavno sodišč, ali pa, denimo, ugotovitev ustavnega sodišča, da je bilo sojenje Janši v “Primeru Patria” nepošteno tudi, ker se nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ni izločil. O tem v pobudi ne pišejo, a bivši premier Miro Cerar in bivši predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta bila pred prevzemom najvišje izvršne in visoke sodne funkcije predsednik in podpredsednik sodnega sveta. Sodelavca, torej. Kljub velikemu razburjenju med koalicijskimi poslanci, je Zobec na sejo ostal in tudi govoril, med poslanci pa je bil, ker je imel še druge obveznosti, krajši čas. Več o tem zapletu si lahko preberete na povezavi tukaj.

Zakaj je pretresel Radonjič?

Glavni razlog, da je SDS zahtevala razpravo, je sicer primer Milka Noviča, ki mu je sodnik Zvjezdan Radonjič sodil po tem, ko je vrhovno sodišče v celoti razveljavilo sodbi prvostopenjskih sodišč, ki sta Noviča obsodila na 25 let zapora zaradi umora. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da sojenje ni bilo pošteno. Ob razglasitvi sodbe ob ponovljenem sojenju, da je Novič nedolžen, je sodnik Radonjič razkril, da so nanj pritiskali in povedal, da je to z obiski in telefonskimi klici počel predsednik sodišča Marjan Pogačnik, pa tudi tožilstvo, posebno skupino je vodil Harij Furlan, ki je Pogačniku predlagalo izločitev, kaznovanje… Sodnik Radonjič je navedel še več nenavadnih dogajanj, tudi medijskih pritiskov nanj preko časopisov Mladina in Dnevnik, kjer so bili objavljeni tudi podatki iz njegove zdravniške mape. Ocenil je celo, da se takšne stvari še v prejšnjem sistemu niso dogajale. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Pogačnik je zanikal, da bi pritiskal na Radonjiča, so še zapisali predlagatelji, a ker je Radonjič pritiske natančno opisal, je prav, da se to preveri, menijo.

V primeru Patria po komandi?

Pobudniki opozarjajo, da je Radonjič v članku v Pravni praksi pred tem opisal več nenavadnih primerov ravnanj v pravosodja, med drugim:

“Primer višjega sodnika Milana Štruklja, ki je sodeloval v senatu Višjega sodišča v Ljubljani tako v primeru obravnave pritozbe Milka Noviča, kot tudi v primeru obravnave primera Patria. Navaja, da je slovenskemu sodstvu že dve leti znano, da je sodnik Štrukelj Jožetu Razpotniku dejal, da so osebe v primeru Patria obsodili, ker je bila taksna »komanda z vrha« in je posledično glasoval za to, da se je obdolžene več mesecev zadržalo v zaporu. To je Razpotnik izpovedal kot priča (dne 2. aprila 2019) v postopku tožbe proti državi zaradi škode, ki jo je Tone Krkovič vložil zaradi povračila Škode s konstruktom Patria. Priča je to potrdila na sojenju z vedenjem, da krivo pričanje pomeni tudi kazen do treh let zapora. Disciplinski organi v sodstvu sploh niso začeli preverjati, kako in zakaj je sodnik Štrukelj zatrdil, da je bila obsodba v primeru Patria sprejeta na podlagi navodil iz vrha, ter zakaj je sodnik v tem primeru deloval očitno po zapovedi neuradnih centrov moči namesto po lastni sodniški presoji in je vedel, da potrjuje neustavno in nezakonito sodbo zaradi (para)državnih struktur.”

Po oceni predlagateljev se ob primeru Novič dvomi v neodvisnost in pristranskost slovenskega pravosodja pojavljajo še v primerih kot so:

  • Politični proces Patria (Ustavno sodišče RS ugotovilo, da kaznivo dejanje sploh ni opisano, se manj pa dokazano, vsa pomembnejša procesna dejanja so bila skozi več let usklajena s potekom državnozborskih, evropskih in lokalnih volitev),
  • Primer Franca Kanglerja (izmed 20 kazenskih ovadb so bile praktično že vse zaključene v njegovo korist, izkazalo se je, da je bilo prisluškovanje opravljeno na podlagi ponarejenih odredb),
  • Primer poslanca Andreja Magajne (ko se je sprl s poslansko skupino SD je bila pri njemu doma opravljena preiskava, nato pa so kriminalisti pridobljene dokaze, ki bi ga razbremenili krivde, izgubili),
  • Primer vrhovnega sodnika Branka Masleše (Ustavno sodišče RS je izpostavilo, da je njegova samoiniciativna vključitev v senat v zadevi Patria pomenila očitno pristranskost v sojenju, poleg tega pa se je pred tem javno na Dnevih slovenskega pravosodja opredeljeval do nezaključenega primera Patria in celo napadal Ustavno sodišče RS, prav tako je bilo ugotovljeno, da je v krogu sodnikov izjavi, da je potrebno Janeza Janšo »zje..ti«),
  • Primer takratnega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča (pritisk na sodstvo, da bodo letele glave v primer zastaranja sodbe lgorju Bavčarju, takega pritiska pa npr. ni izvajal v primeru Patria, kjer je bilo v interesu strank, da zadeva ne zastara in mora Janez Janša uporabljati pravna sredstva, da bi bilo odločeno v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča RS).

Koalicijski poslanci so vsa priporočila, ki jih je predlagala SDS, prejšnji teden v odboru za pravosodje že zavrnili, zato bo danes državni zbor le razpravljal, odločanj pa ne bo.

Zavrnjena priporočila so bila, da državni zbor:

Priporoča vrhovnemu sodišču in vrhovnemu državnemu tožilstvu, da v okviru svojih pristojnosti opravita ločeno celovito analizo vseh navedb okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjiča, ki jih je izrekel v postopku izreka sodbe Milku Noviču in se nanašajo na pritiske posameznikov na neodvisno in pravično sojenje v konkretnem primeru, ter po potrebi v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepata zoper tiste, ki so izvajali taksne pritiske.

Priporoča vladi, da v sodelovanju s policijo, opravi analizo vseh dosedanjih javno znanih dejstev v zadevi Milka Noviča in drugih podobnih zadev (vsaj Patria, primer Kangler, primer Magajna), ki predstavljajo hude kršitve človekovih pravic in svoboščin prizadetih posameznikov v postopkih ter niso zakonski razlogi za izpodbijanje s pravnimi sredstvi (npr. pritiski ali drugačni vplivi na sodniske odločitve) in na tej podlagi pripravi predlaga take zakonske spremembe, ki bodo v veliko večji meri preprečevale kršitve človekovih pravic in svoboščin oziroma jih učinkovito sankcionirale.

Priporoča Sodnemu svetu, da v skladu s svojimi pristojnostmi obravnava dejstva v zadevi Milko Novič, ki ne predstavljajo zakonskih razlogov za izpodbijanje s pravnimi sredstvi (npr. pritiski ali drugačni vplivi na sodniske odločitve) in v drugih podobnih zadev (vsaj Patria, primer Kangler, primer Magajna) ter predstavljajo hude kršitve človekovih pravic in svoboščin prizadetih posameznikov v postopkih sojenja, ter da na podlagi izsledkov po potrebi državnemu zboru predlaga rešitve, ki bodo v veliko večji meri preprečevale kršitve človekovih pravic in svoboščin v sodnih postopkih oziroma jih učinkovito sankcionirale.”

Celotna zahteva za razpravo s podrobnimi opisi razlogov za razpravo, prvotnimi priporočili in razlagami predlogov lahko preberete tukaj:

Gradivo o zlorabah v pravosodju in vplivih na neodvisne sodne odločitve
Zahteva SDS za razpravo o zlorabah v pravosodju in vplivih na neodvisne sodne odločitve

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 591 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu