Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Pojasnilo sodnika Pogačnika o prisilkah Jankovićeve Electe

(Last Updated On: 18/09/2019)

Zaradi velikega zanimanja medijev in netočnosti določenih navedb, ki se v zvezi s postopki prisilnih poravnav v zadevah, ki jih je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani in v katerih kot družbe nastopajo Electa naložbe d.o.o, Electa inženiring d.o.o. in Electa holding d.o.o., pojavljajo v medijih, je predsednik tega sodišča Marko Pogačnik javnosti poslal pojasnilo, ki ga objavljam v celoti. Tako je zapisal Pogačnik:

“Iz statističnih podatkov Vrhovnega sodišča izhaja, da postopke poenostavljenih prisilnih poravnav sodišče vodi že od leta 2013. V letu 2013 smo prejeli štiri predloge za poenostavljeno prisilno poravnavo, nato 45 v letu 2014, 76 v letu 2015, 46 v letu 2016, 22 v letu 1017, 13 v letu 2018 in 11 vključno avgusta 2019.

ZFPPIPP ne določa odstotka poplačila upnikov, tako da je odstotek v sferi upnikov, ki glasujejo o poenostavljeni prisilni poravnavi. Za sprejem prisilne poravnave morajo glasovati upniki z najmanj 6/10 vsote vseh navadnih terjatev in več kot polovica vseh upnikov. O izidu glasovanja notar sestavi notarski zapisnik z navedbo višine osnove za izračun deleža glasovalnih pravic, števila vseh upnikov, seznama upnikov, ki so glasovali za sprejetje, skupnega zneska terjatev in števila upnikov, ki so glasovali za sprejetje.

Sodišče izda sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če je bila zahteva za potrditev vložena v zakonskem roku in če je dosežena večina, potrebna za sprejetje. Dolžnik mora že v predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave priložiti izjavo v notarskem zapisu, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje, pri čemer poročilo vsebuje tudi seznam terjatev s skupnim zneskom upnikovih terjatev po stanju na presečni dan iz bilance stanja na zadnji dan zadnjega trimesečja pred podajo predloga. Prav tako mora biti v obliki notarskega zapisa izjava dolžnika pri posodobljenem seznamu terjatev, da ta seznam resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev. Notar sestavi tudi notarski zapisnik o izidu glasovanja.

V postopku je torej trikrat vključen notar, tako v predhodnem kot glavnem postopku in ob potrditvi. Notarski zapis in notarski zapisnik sta javna listina, ki dokazujeta resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (224. člen ZPP).
Vsak upnik lahko zahteva razveljavitev potrjene prisilne poravnave:
• če dolžnik lahko poravna terjatve v celotnem znesku v 6 mesecih po poteku roka za plačilo terjatev
• če je sprejeta na goljufiv način, in sicer v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi.

V konkretnih zadevah poenostavljenih prisilnih poravnav, ki jih je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani nad družbami Electa inženiring d.o.o., Electa Naložbe d.o.o. in Electa Holding d.o.o. uvodoma pojasnjujemo, da so podatkih o postopkih razvidni iz javnih objav na AJPES. Ob tem poudarjamo, da ne držijo navedbe iz članka, objavljenega na spletnem portalu SIOL dne 17. 9. 2019, ki so ga povzemali tudi drugi mediji, da „je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo poenostavljeno prisilko“.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč po pritožbi upnika, ki je uveljavljal zlorabo, zavrglo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, saj je presodilo, da gre za zlorabo.

Podrobneje so odločitve sodišča v posameznih zadevah predstavljene v nadaljevanju:

Postopek Electa Inženiring d.o.o., ki se je vodil pod opr. št. St 1337/2017:
Dolžnik je dne 19.4.2017 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Sodišče je izdalo sklep o začetku postopka, zoper katerega ni bila vložena nobena pritožba in je postal pravnomočen. Na podlagi zahteve za potrditev je sodišče izdalo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave dne 7.9.2017, ki je dne 23. 9. 2017 postal pravnomočen.
Iz sklepa je razvidno, da iz odpravkov notarskih zapisov pogodb izhaja, da so za njeno sprejetje glasovali upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove in da je za njeno sprejetje glasovala več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu navadnih terjatev, zato je poenostavljena prisilna poravnava sprejeta.

Postopek Electa Naložbe d.o.o., ki se je vodil pod opr. št. St 809/2018:

Dolžnik je dne 5.3.2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Sodišče je izdalo sklep o začetku postopka, zoper katerega je bila vložena pritožba upnika upnika HETA ASSET RESOLUTION, družba za financiranje, d.o.o.. Čeprav je dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo tako, kot to določa ZFPPIPP, je Višje sodišče po pritožbi upnika HETA ASSET RESOLUTION, družba za financiranje, d.o.o. sklep razveljavilo s sklepom Cst 245/2018 z dne 17.5.2018. Iz navedenega sklepa izhaja, da so upnikove navedbe v smeri zlorabe pravic konkretizirane in dokazno podprte, in če bi se pritožbene trditve glede očitno neresničnega prikazovanja finančnega položaja in poslovanja dolžnika in navajanja očitno fiktivnih terjatev izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno dejstvo pri presoji upnikovih trditev o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi preprečitve stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje je zato ugotavljalo morebitno zlorabo procesnih pravic.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da dolžnik v Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (v nadaljevanju Poročilo) v predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave kljub podaji konkretiziranih in dokazno podprtih navedb upnika v pritožbi in nato še v vlogi z dne 12.6.2018 v seznam navadnih terjatev ni vključil svoje obveznosti do družbe TCK, d.o.o., zaključilo, da opisana ravnanja dolžnika v zvezi s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave kažejo na zlorabo procesnih pravic z namenom oviranja upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka in je predlog dolžnika za začetek poenostavljene prisilne poravnave s sklepom z dne 22.8.2018 kot nedovoljen zavrglo.

Zoper sklep o zavrženju se je pritožil dolžnik, ki mu je Višje sodišče sledilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga in sicer naj bi sodišče prve stopnje „preslišalo“ navedbe dolžnika, ki se nanašajo na vprašanje prenehanja terjatve družbe TCK zaradi zatrjevanega ex lege pobota. Očitno glede na napotek iz sklepa Cst 601/2018 z dne 6.2.2019, naj sodišče zavzame stališče do obravnavanega vprašanja (torej do navedb dolžnika v smeri, da je njegova obveznost do družbe TCK z ex lege pobotom odškodninske obveznosti in je zato ni bil dolžan vključiti v seznam navadnih terjatev do dolžnika), čeprav po stališču Okrožnega sodišča v Ljubljani do ex lege pobota v tem primeru ni moglo priti, navedbe dolžnika, da po njegovem dobrovernem stališču ta terjatev ne obstaja in posledična neuvrstitev terjatve na seznam navadnih terjatev, ne morejo pomeniti zlorabe pravic, upnik pa tudi ni zatrjeval in izkazal boljšega poplačila v stečajnem postopku, zato je sodišče izdalo sklep o začetku postopka. Zoper sklep o o začetku ni bila vložena nobena pritožba in je postal pravnomočen.

Na podlagi zahteve za potrditev je sodišče izdalo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave 1.7.2019, ki je 17.7.2019 postal
pravnomočen. Iz sklepa je razvidno, da iz notarskega zapisnika izhaja, da so za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovali upniki, katerih skupni znesek navadnih terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev, upoštevajoč spremembo upnika namesto družbe HETA Asset Resolution d.o.o., GLANC d.o.o., znaša 7.396.212,53 EUR, kar
predstavlja 97,06 % delež vseh navadnih terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev in da je za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovalo 8 upnikov od skupno 14 upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev, upoštevajoč spremembo upnika namesto družbe HETA Asset Resolution d.o.o.

Postopek Electa Holding d.o.o., ki se je vodil pod opr. št. St 809/2018: Dolžnik je dne 5.3.2018 vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Sodišče je izdalo sklep o začetku postopka, zoper katerega je bila vložena pritožba upnika upnika HETA ASSET RESOLUTION, družba za financiranje, d.o.o.. Čeprav je dolžnik vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo tako, kot to določa ZFPPIPP, je Višje sodišče po pritožbiupnika HETA ASSET RESOLUTION, družba za financiranje, d.o.o. sklep razveljavilo s sklepom Cst 299/2018 z dne 14.6.2018.

Iz navedenega sklepa izhaja, da so upnikove navedbe v smeri zlorabe pravic konkretizirane in dokazno podprte, in če bi se pritožbene trditve glede očitno neresničnega prikazovanja finančnega položaja in poslovanja dolžnika in navajanja očitno fiktivnih terjatev izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno dejstvo pri presoji upnikovih trditev o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi preprečitve stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje je zato ugotavljalo morebitno zlorabo procesnih pravic in ob ugotovitvi, da dolžnik v Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (v nadaljevanju Poročilo) v predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave kljub podaji konkretiziranih in dokazno podprtih navedb upnika v pritožbi in nato še v vlogi z dne 10.7.2018 v seznam navadnih terjatev ni vključil svoje obveznosti do družbe TCK, d.o.o., zaključilo, da opisana ravnanja dolžnika v
zvezi s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave kažejo na zlorabo procesnih pravic z namenom oviranja upnika, ki je predlagal začetek stečajnega postopka in je predlog dolžnika za začetek poenostavljene prisilne poravnave s sklepom z dne 24.8.2018 kot nedovoljen zavrglo.

Zoper sklep o zavrženju se je pritožil dolžnik, ki mu je Višje sodišče sledilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter spremenilo sklep in samo začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave (Cst 139/19 z dne 25.4.2019). V obrazložitvi je navedlo, da je „pri tehtanju upnikovih trditev o zlorabi na strani dolžnika in dolžnikovega pojasnila o tem, zakaj sporne terjatve ni navedel kot zunajbilančne obveznosti v poročilu o finančnem poslovanju presodilo, da v obravnavanem primeru dolžniku ni mogoče očitati zlorabe procesnih pravic, po presoji pritožbenega sodišča upnik ni uspel verjetno izkazati, da je ravnanje dolžnika v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja ter je v njegovem ravnanju zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Prav tako ni zatrjeval in dokazal boljšega poplačila upnikov v stečajnem postopku.“ Dolžnik je posredoval posodobljeni seznam terjatev, ki je bil poslan v dopolnitev, zaradi manjkajočih izjav o povezanih družbah. Popravljen seznam je bil objavljen dne 16.7.2019 in dne 29.8.2019 izdan sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.

Iz sklepa je razvidno, da iz notarskega zapisnika izhaja, da so za sprejetje
poenostavljene prisilne poravnave glasovali upniki, katerih skupni znesek navadnih terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev, upoštevajoč spremembo upnika namesto družbe HETA Asset Resolution d.o.o., GLANC d.o.o., znaša 6.744.991,00 EUR, kar predstavlja 99,74 % delež vseh navadnih terjatev, navedenih v posodobljenem seznamu terjatev in da je za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovalo 7 upnikov od skupno 12 upnikov. Proti sklepu je pritožbo vložilo Državno odvetništvo, kot zakoniti zastopnik države, o čemer je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani obveščeno dne 17. 9. 2019.

Predsednik sodišča
MARJAN POGAČNIK
višji sodnik”

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 1.213 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu