Po farmacevtsko skrito sojenje pučistu Šišku

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:58 pop

Novinarji javnosti ne moremo pošteno informirati o sojenju zaradi državnega udara, ki ga je po informacijah oblasti nameraval izvesti Andrej Šiško, ker nam sodišče prikriva razlago svojih odločitev. Trdijo, da s tem varujejo zasebnost. Že prej nismo mogli pošteno obveščati javnosti o odločanju sodišča o goljufanju mariborskega župana Andreja Fištravca v volilni kampanji, ko ta ni plačal večine računov za kampanjo. Več o tem, kako sem razkril Fištravčevo goljufanje, in o prikrivanju odločitev sodišč, kjer podobno trdijo, da se ne sme vedeti, da gre za župana (kar vsi vemo),  lahko preberete v članku: ZAKAJ FIŠTRAVCU IN ŽIDANU DOLGOV NE TRGAJO OD PLAČ? 

Ozadje omejevanje pravice vedeti: Jankovićev seks

Medijem je dostop do vrste podatkov onemogočen, kar je tožilstvo novinarju Anžetu Voh Bošticu poslalo ovadbe v primeru Janković, ki so vsebovale opis pogovorov med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in Katarino Ravnikar o redni zaposlitvi v Ljubljanskih lekarnah v zameno za seks. Ljubljanski župan Janković je po objavi teh podatkov ostro kritiziral tožilce in pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, zakaj ga niso zaščitili pred javnostjo s prikrivanjem teh podatkov. Dosegel je pomembno spremembo ravnanja. Generalni državni tožilec Drago Šketa je novo usmeritev takrat povzel tako: “Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja bomo spremenili tako, da bodo dokončno odločali v teh zadevah nosilci višjih funkcij.” Dodal pa je tudi vsebino:  “Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebej pred interesi predkazenskih postopkov.” Nove usmeritve, ki omejuje pravico javnosti do obveščenosti o ravnanju politikov, se držijo tudi sodišča, ki so še iz časov socializma vajena, da nimajo veliko obvez do javnosti, so pa pred desetletji vedela, da jih imajo do vladajočih. Še pred nekaj leti fotografirati sodnika medijem ni bilo dovoljeno. Kdo je bil preiskovalni sodnik v primeru Šiška, je večina medijev zadnje tedne mirno prikrila svojim gledalcem, bralcem in poslušalcem.

Ko sem iz Maribora izvedel, da je preiskavo državnega udara vodil nekdanji namestnik šefa Sove, ki je bil zaposlen tudi v SDV (Udbi) v času socializma, sodnik Janez Žirovnik, sem točnost te informacije preveril s prošnjo mariborskemu sodišču. Prosil sem jih, da mi pošljejo (kopijo) odločitve preiskovalnega sodnika, s katero je ta odločil, da tožilstvo ni v zadostni meri utemeljilo suma kaznivega dejanja Šiška, zaradi česar Žirovnik ni dovolil podaljšanja pripora. Opozoril sem, da gre za enega redkih postopkov zaradi suma državnega udara in da je dogajanje zato posebnega pomena za javnost in je prav, da je o ravnanju vseh akterjev, torej tudi sodnika, javnost natančno obveščena.

Strogo zaupen državni udar

Kaj se na sodiščih dogaja, brez preverjanj ne vemo. Prošnjo, da javnost seznanijo z natančno vsebino odločitve sodnika, da izpusti Šiška, sem sodišču poslal pred tednom. Bilo je 10.9.2018. Podatke sem preverjal za zgodbo, ki sem jo objavil dan pozneje z naslovom: “SOVA ZA PREISKOVANJEM, ŠIŠKO SPET ZAPRT.” Dva dni po objavi zgodbe, ko je senat tudi že razveljavil Žirovnikovo odločitev, za katero sem prosil, so me iz urada predsednice mariborskega sodišča obvestili, da so presojanje, ali javnost sme izvedeti, kar sem deloma že objavil, prepustili v odločanje vrhovnemu sodišču. To je že pomenilo, da zaradi spremenjenega načina ravnanja po “primeru Jankovićeva farmacevtka” nimam možnosti, da bi pridobil povsem točne informacije. Na vrhovnem sodišču zakon o dostopu do informacij razumejo kot zakon o preprečevanju dostopa javnosti do informacij, ki bi lahko škodile Jankoviću, Fištravcu ali tistim, ki vladajo državi.  Večina medijev to prikrivanje mirno sprejema kot nekaj povsem običajnega in se zadovolji s tem, da informacije dobiva pod roko ali od strank v sporu. Vajeni so, da ne preverjajo resnice, ker to ni mogoče, to pa omogoča zlorabe: napačno obveščanje javnosti in politično propagando. Vladajočim, ki obvladujejo policijo in tožilstvo, omogoča – denimo – diskreditiranje opozicije. Tajna sojenja, še posebej obtoženih državnega udara, torej ogrožanja oblasti, so nepoštena, če za to ni res tehtnih razlogov.

Konec prejšnjega tedna sem dobil še uradno obvestilo. V medijih nimamo pravice vedeti, zakaj je nekdanji obveščevalec Žirovnik Šiška spustil na prostost, so mi pojasnili. Niti brez imen. Uporabili so znamenito logiko, da tudi s prikrivanjem imena ne morejo zagotoviti zasebnosti Andreja Šiška, ker že vem, da gre v tem primeru za Šiška, kar je razlog, da mi sodbe nikakor ne smejo poslati. Ne edini. Drugi je, denimo, da odločitev ni dokončna. Pravzaprav je bila celo že razveljavljena, a to so že podrobnosti. Varovanja zasebnosti Šiško niti slučajno ni zahteval, njegov odvetnik ne skriva, kar skriva sodišče.

Manjkalo je le še, da bi zapisali, da je obveščanje javnosti prepovedala kar Sova, nekdanji namestnik šefa te organizacije je bil zadnja leta državni sekretar (torej namestnik) pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, sodil pa je v Mariboru sodnik, ki je bil nekoč na enaki funkciji v Sovi. In to že mora biti tajno. Ali mar to, kje vse delajo nekdanji funkcionarji tajne službe, javnosti ne sme zanimati?

Celotno obvestilo, da nimamo pravice vedeti, kako je nekdanji namestnik šefa Sove kot sodnik pojasnil, da Šišku ni treba ostati za zapahi, je takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/09/zavrnitev.pdf”]

Tokrat ne bom sprožil spora, ki še poteka o odločitvah, da nimamo pravice poznati točne vsebine sodb v primeru Fištravca. Finančno si še prvo pravdanje Spletni časopis komaj privošči in še to le zaradi pomoči pravnikov, ki so se odrekli plačilu in dobrodelnih nakazil, ki sem jih uporabil v ta namen od več posameznikov in enega zobozdravstvenega podjetja, ki verjamejo, da mediji morajo preverjati, kako ravnajo oblasti.

Ko ne moremo preveriti, kar bi morali, pa je prav, da to vsaj povemo svojim bralcem.