Florjančič Zobcu: Ne hodi v DZ! Zobec je šel prav zaradi tega.

Last Updated on: 3rd januar 2021, 11:03 dop

“Povabila me je predsednica odbora za pravosodje Iva Dimic. In ko dobiš tako vabilo, vabilo s strani najvišjega organa parlamentarne demokracije, zahteva kurtoazija, da se temu vabilu odzoveš. Sam sem razmišljal, da morda moja navzočnost ne bo oportuna, da jo bo morda kdo razumel napačno, ampak ko sem potem dobil pismo predsednika vrhovnega sodišča, ki mi je to prepovedal, pa je bila odločitev lahka: da, odzval se bom temu vabilu. Odzval zato, ker sem neodvisen, avtonomen sodnik…”

Tako je vrhovni sodnik Jan Zobec ne seji odbora za pravosodje danes odgovoril na ostre proteste poslancev vladne koalicije, predvsem Janija Möderndorferja (SMC), kaj počne na tej seji, če pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič sporočil, da predstavnika vrhovnega sodišča ne bo, ker se vrhovno sodišče ne strinja z razpravo o konkretnih primerih, kar jo je po oceni Florjančiča (in vladajočih poslancev) razprava o stanju v sodstvu, ki jo je zahtevala opozicijska SDS.

Möderndorfer: Če sedi tu, kdo vodi vrhovno sodišče?

“Če sedi kot predstavnik vrhovnega sodišča, potem imam jaz vprašanje, kdo sploh še vodi to vrhovno sodišče,” je bil nad prisotnostjo Zobca, ki je v zadnjih letih javno objavil vrsto zanimivih člankov o problemih v pravosodju, zgrožen Möderndorfer.

Zobcu je očital celo, da je njegova soproga, ki je tudi vrhovna sodnica, sodila v nekaterih od primerov, o katerih razpravo zahteva SDS in da tudi zaradi tega konflikta interesov Zobec ne bi smel priti v državni zbor. Za pretresenost in očitke je imel Möderndorfer dober razlog. Zobec je kot ustavni sodnik pred leti sodil, denimo, v primeru odvzema poslanskega mandata Janezu Janši (SDS), kar je bil projekt koalicije SMC, DeSUS, SD in Levice, pri katerem je precej vneto sodeloval Möderndorfer. Odvzem mandata šefu največje opozicijske stranke so kot zlorabo oblasti vsi ustavni sodniki povsem soglasno odpravili. Ta primer je pravnomočno povsem končan in je o njem mogoče govoriti. Möderndorfer je poskušal doseči tudi spremembo ureditve (projekt Muscolo), ki bi Janši onemogočila, da bi še kandidiral za funkcije, čeprav vsi sodni postopki še niso bili končani. Prvotno bi Muscolo celo izrecno prepovedal kandidature tistim, ki so šele obtoženi. Ko je sodni postopek Patria proti Janši na koncu propadel na celi črti, je zgrmel tudi projekt Muscolo, ker je bil predsednik opozicijske stranke edini cilj.

Je Florjančič prepovedal ali ni?

V ozadju Zobčevega prihoda in precejšnje nervoze Möderndorferja je bil zaplet, ker je predsednik vrhovnega sodišče Damijan Florjančič z uradnim dopisom državnemu zboru sporočil, da predstavnikov vrhovnega sodišča ne bo na razpravo v zvezi z zlorabami v pravosodju in vplivi na neodvisne sodne odločitve o primerih Novič, Kangler, Patria, Janša. Kako je to utemeljil Florjančič lahko preberete tukaj. Predsednica odbora za pravosodje Iva Dimic (NSi), pa je na sejo potem povabila vrhovnega sodnika Zobca, ki je pa odločil drugače kot Florjančič.

Zaradi očitka, da mu je predsednik vrhovnega sodišča prepovedal, da bi se odzval vabilu odbora za pravosodje DZ (to isto pričakovanje, da Zobca ne bi smelo biti, je povsem javno na seji odbora izražal tudi Möderndorfer) sem vrhovno sodišče zaprosil za pojasnilo, ali se je kaj takega res zgodilo. Ni si namreč mogoče predstavljati, da bi nekdanjemu ustavnemu sodniku in enemu od nekaj deset vrhovnih sodnikov kdorkoli prepovedal, da gre v državni zbor. Iz vrhovnega sodišča so odgovorili tako:

“Predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je predsednico odbora za pravosodje obvestil, da se predstavnik vrhovnega sodišča ne bo udeležil seje omenjenega delovnega telesa in ji ob tem pojasnil tudi razloge za takšno odločitev. Zatem je bilo Vrhovno sodišče obveščeno, da so naknadno na sejo povabili vrhovnega sodnika Jana Zobca. Predsednik Vrhovnega sodišča je zato sodnika Zobca seznanil z dopisom Odboru za pravosodje in z razlogi za neudeležbo na seji ter ob tem izrazil pričakovanje, da se bo kot vrhovni sodnik ravnal skladno z vsebino tega dopisa. Sodnik Zobec pa predsednika Vrhovnega sodišča ni zaprosil za dovoljenje za udeležbo na seji Odbora za pravosodje, zato mu ga predsednik niti ni mogel dati oz. udeležbe odobriti.”

Ker so s tem iz vrhovnega sodišča na nek način zanikali, da bi Zobcu predsednik prepovedal sodelovanje pri razpravi na seji odbora za pravosodje, sem za pojasnilo, ali si je trditev o prepovedi izmislil, prosil še Zobca. Poslal mi je dopis, ki ga je prejel od predsednika vrhovnega sodišča, ki je povsem službene in nič zasebne narave. Tako je Zobcu napisal Florjančič:

“Spoštovani kolega!

V urad predsednika Vrhovnega sodišča RS smo prejeli v vednost vabilo, ki ti je bilo poslano kot vrhovnemu sodniku na Vrhovnem sodišču RS, za udeležbo na 9. nujni seji Odbora za pravosodje, ki bo v petek, 10.5. 2019. Zaradi navedenega ti v prilogi pošiljam v vednost dopis, ki je bil dne 8.5. 2019 (preden smo prejeli obvestilo o vabilu naslovljeno na tvoje ime) poslan predsednici Odbora za pravosodje, s katerim sem jo obvestil, da se predstavnik Vrhovnega sodišča RS te seje ne bo udeležil ter na kratko tudi pojasnil razloge za tako odločitev. Glede na navedeno in razloge v omenjenem dopisu, pričakujem, da boš kot vrhovni sodnik ravnal skladno z vsebino tega dopisa.

Iz tega zapisa je precej jasno, da je Florjančič izrazil pričakovanje, da Zobec ne bo šel v državni zbor, ker je predsednik odločil, da z vrhovnega sodišča tja ne bo zastopnika. Zobec je odgovoril tako:

Spoštovani kolega,

Hvala za poslan dopis. Tvoja pričakovanja so povsem legitima, kot je
legitimna moja odločitev, ali se bom vabilu odzval – sem namreč sodnik,
ki je neodvisen in avtonomen in ki ravna – ne po navodilih predsednika,
ki mora spoštovati notranjo neodvisnost sodnikov, pač pa po svoji
vesti. Zato se bom vabilu, iz katerega ne izhaja, kaj bo vsebina seje
Odbora za pravosodje, na katero sem povabljen (tudi gradivo, ki ga
omenjaš, ni priloženo), tudi odzval. Bom pa zahteval, da sejo snemajo ter Ti omogočijo nadzor nad mojimi, tam izrečenimi mislimi.

Lepo pozdravljen,

Jan Zobec

Na seji je bil Zobec krajši čas, ker je imel pozneje obveznosti na sodišču, v tem času pa je poslancem pojasnil, da o konkretnih zadevah, kjer postopki še niso končani, res ne more govoriti, sicer pa je pripravljen pomagati po svoji moči. Razprava odbora za pravosodju je bila le uvod v izredno sejo državnega zbora, ki jo je za ponedeljek predsednik Dejan Židan (SD) moral sklicati, ker ustava določa, da parlament mora razpravljati, če to zahteva dovolj veliko število poslancev.

Vsa priporočila SDS je vladna koalicija v odboru za pravosodje zavrnil, kar je precej običajno in bo na izredni seji v ponedeljek zato le razprava, ki se ji vladajoči ne morejo izogniti, odločali pa poslanci na koncu ne bodo.

Celoten dopis Florjančiča, zakaj predstavnikov vrhovnega sodišča ne bo pred odbor za pravosodje, je bil takšen: