Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Policija: Marca petkrat več migrantov na črno čez mejo iz Hrvaške

(Last Updated On: 20/04/2019)

“V letošnjem letu je zaznan strm trend naraščanja ilegalnih prehodov, ki presega obseg lanskoletnega, ravno tako strmega porasta števila ilegalnih prehodov.” To je zapisala policija v poročilu o ilegalnih migracijah za prejšnji mesec in prvo tromesečje, ki ga je objavila včeraj.

Množice vabijo luknje

Marca letos je na črno mimo luknjičavega mejnega nadzora v Slovenijo prišlo skoraj petkrat toliko migrantov kot lani isti mesec. 1020 pretežno moških migrantov v enem mesecu. Lani 207. Velika večina iz Hrvaške. Prihajajo, ker je znano, da je mejni nadzor v Sloveniji luknjičav in da oblasti to ne skrbi posebej, ker migrantom dovoli, da zbežijo naprej ali pa jih (zadnje čase vse več) vrne Hrvaški. V grafiki, ki kaže primerjavo z lanskim dogajanjem, so številke takšne:

Marca je mejo na črno prečkalo krepko več migrantov kot lani prve tri mesece v seštevku in že marca več kot lani aprila. Številke prikazujejo le migrante, ki jih je policija opazila. Tistih, ki jim uspe uiti na zahod in jih policija pri tem sploh ne opazi, v statistikah seveda ni. Kot je prejšnji teden pojasnil predsednik komisija za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin (NSi), ko jih je policija za zaprtimi vrati informirala o tem velikem porastu števila migrantov, ki na črno prihajajo iz Hrvaške, je novost, da pred policisti migranti zdaj pogosto bežijo in se jim ne predajajo več kar vsi z zahtevo za azil, kar so številni doslej izbrali kot najlažjo alternativo za nadaljevanje poti na zahod. Statistika opaženih “črnih prečkanj meje” le za prve tri mesece lani in letos je takšna:

Struktura ilegalnih migrantov se spreminja, ugotavljal policija. Opazno je povečanje števila državljanov Alžirije in Maroka. Le iz Alžirije jih je letos marca prišlo krepko več kot lani isti mesec iz vseh držav skupaj. Migranti iz Maroka so po številu že tretji za Alžirci in Pakistanci.

Primerjava po državah izvora marca lani v primerjavi z marcem letos (po podatkih policije) je takšna:

Krepko več je, ko se poveča število prehodov na črno, s tem tudi migrantov, ki zahtevajo azil. To je način, kako lahko s pomočjo naše vlade potujejo naprej na zahod.

Šlo bo, če na Zahodu ne zaostrijo

Ko migrantom uspe priti na črno čez mejo, ki je slabo varovana, dobra tretjina zahteva azil, da zanje več ni pristojna policija. Urad za begunce, ki prevzame odgovornost, zastopa stališče, da lahko prosilci prosto potujejo, kamor želijo. In velikanska večina izgine, še preden država odloči, ali imajo res pravico do azila. Notranje ministrstvo sčasoma ustavi postopke odločanja, ker je “prosilec” izginil”. V več kot 90 odstotkih.

Za zdaj težave z velikim številom prosilcev za azil država brez večjih težav prestaja, a tako bo le, dokler predvsem Italija in deloma Avstrija ne bosta začeli bolj strogo nadzorovati meje in se bo “tok” teh slovenskih azilantov na Zahod ustavili.

Od novega leta do konca marca so policisti ugotovili skupaj 1.639 (lani 660) ilegalnih prehodov državne meje. V tem času so dve tretjini migrantov vrnili sosednji Hrvaški: 975. Po številu praktično vse tiste, ki niso zaprosili za azil. Največ 219 je bilo v prvih treh mesecih vrnjenih Alžircev, ki jih v strukturo tudi največ. Povečalo pa se je tudi število migrantov, ki jih Italijani in Avstrijci vračajo nam. Podatki so, povzeto po policiji, takšni:

Podatki notranjega ministrstva (MNZ) o prosilcih za azil v zadnjem letu po mesecih, ki se rahlo razlikujejo od številk policije (morda zaradi posodabljanj), so takšni:

Celotno poročilo policije o strmi rasti nezakonitih migracijah v prvih treh mesecih letošnjega leta in tudi prošenj za azil, iz katerega so črpani podatki za večino preračunov in grafik, si lahko preberete na povezavi tukaj.

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki bo prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 369 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu