Sodni svet o Đorđevićevi misiji v Makedoniji

Last Updated on: 29th marec 2019, 09:21 dop

O nenavadnem enoletnem mirovanju sodniške funkcije vrhovnemu sodniku Miodragu Đorđeviću za svetovanje vladi Makedoniji je daljše pojasnilo pripravil sodni svet. Pojasnila so opozicijski poslanci od ministrice Andreje Katič poskušali dobiti že, ko je parlament odločal, ali Đorđevića imenovati za namestnika predsednika vrhovnega sodišča. Na funkcijo je bil Đorđević pred mesecem izvoljen le z glasovi vladnih strank. Rezultat je bil takšen:

Pojasnilo je pravosodno ministrstvo po izvolitvi Đorđevića zahtevalo, da bi lahko odgovorilo na poslansko vprašanje Alenke Jeraj (SDS). Ker sem o nenavadnem “mirovanju”, za katerega je takratni predsednik sodnega sveta vrhovni sodni Janez Vlaj ocenil, da je bilo mimo zakon, podrobno poročal, predstavljam tudi celotno pojasnilo sodnega sveta:

“Sodni svet je o mirovanju sodniške funkcije vrhovnega sodnika svetnika dr. Miodraga Đordevića odločal na 67. seji 4. 2. 2016. Sprejeta je bila odločitev, da mu zaradi sodelovanja pri projektu Delegacije Evropske Unije in Ministrstva za ekonomijo Makedonije sodniška funkcija in z njo povezane pravice in obveznosti iz sodniške službe mirujejo v letu 2016 za mesece marec, april, maj, julij, avgust, oktober in november ter v
letu 2017 za mesece januar, februar, april, maj,julij, oktober in november, to je za čas sodelovanja pri Projektu (odločba St. 2/16-48 z dne 4. 2. 2016). Za sklep je glasovalo sedem od enajstih članov. Trije člani od 4, ki so glasovali proti sklepu, in sicer Marjan Feguš, dr. Marko Novak in Janez Vlaj, so na podlagi drugega odstavka 20. člena Poslovnika Sodnega sveta podali ločeno mnenje z obrazložitvijo: ,,Ker ocenjujemo, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 40. člena ZSS za mirovanje sodniške službe, saj v obravnavanem primeru ne gre za ,”napotitev·” smo glasovali proti sprejetju gornjega sklepa. “

Imenovani sodnik je nato 21. 4. 2017 predlagal modifikacijo sprejete odlocbe o mirovanju sodniske funkcije, in sicer takšne, da mu v letu 2017 sodniška funkcija namesto oktobra in novembra miruje septembra. Predlog je bil na 96. seji Sodnega sveta 4. 5. 2017 soglasno sprejet (odločba st. Su 54/2017-5 z dne 4. 5. 2017).

Iz obrazložitve odločbe št. 2/16-48 z dne 4. 2. 2016 izhaja, da je bilo imenovanemu sodniku mirovanje odobreno zaradi sodelovanja v projektu, ki se je izvajal pod okriljem Evropske unije, ki ga je tudi financirala. Šlo je za skupni projekt Delegacije EU ter Ministrstva za ekonomijo Makedonije, ki je bil namenjen oblikovanju predvidljive in učinkovite pravne ureditve postopkov zaradi insolventnosti v tej državi. Strokovna dela in naloge na področju gospodarskega, zlasti insolventnega prava, ki jih je imenovani sodnik v okviru projekta opravljal v letih 2016 in 2017, so pokrivala pravno področje sodnikovega dela in je bil sodnik k projektu povabljen kot ekspert.

S predlogom za mirovanje sodniske funkcije je soglašal takratni predsednik Vrhovnega sodišča RS, ki je poudaril, da tovrstno sodelovanje predstavlja tudi način pridobivanja dodatnih znanj in izku5enj s področja sodniškega dela in da je bilo ob konkretiziranih časovnih odsotnostih sodnika mirovanje sodniske funkcije v tistem obdobju sprejemljivo tudi za sodišče.

Večinsko stališče članov Sodnega sveta v zvezi z navedeno odločbo o mirovanju je bilo, da napotitev v civilno misijo iz tretjega odstavka 40. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) ne pomeni zgolj napotitve v skladu s postopkovnimi določbami Zakona o napotitvi oseb v mednarodne misije in mednarodne organizacije (v nadaljevanju ZNOMCMO), temveč tudi drugo, po vsebini primerljivo sodelovanje v aktivnostih, ki jih organizira mednarodna skupnost za zagotavljanje pomoči ciljnim državam in ozemljem pri zagotavljanju stabilnosti in vzpostavljanju demokratičnih institucij ob upoštevanju mednarodnih standardov. Posledično je bilo ocenjeno, da je sodelovanje imenovanega sodnika v navedenem projektu (glede na njegov namen, organizacijo in način financiranja) po vsebini primerljivo napotitvam v civilne misije po ZNOMCMO in da je šlo zato v konkretnem primeru za takšno aktivnost, za katero se lahko uporabi institut mirovanja sodniske funkcije po določbi tretjega odstavka 40. člena ZSS. Zlasti, ker je ob tem delo sodnika v projektu (zaradi dodatno pridobljenih izkušenj in znanj) predstavljalo tudi dodano vrednost za sodstvo.

Celoten odgovor, ki ga je podpisala predsednica sodnega sveta Barbara Nera, s spiskom vseh sodnikom, ki jim je sodni svet dovolil mirovanje mandatov zaradi dela na tujem (največ dovoljenj je dobila sodnica iz Koroške Frančiška Fišer) ali opravljanja političnih funkcij, lahko preberete tukaj:

Na posnetku, ki ga je objavilo ministrstvo za pravosodje, sta ministrica za pravosodje Andreja Katič (SD) in predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič: