Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Vsi Zveri, Lukšiči in Peterleti tokratnih EU volitev

Last Updated on: 8th maj 2019, 04:34 pop

Glavni kandidati strank, ki so bile najuspešnejše na prejšnjih evropskih volitev, so že znani, ko stranke danes tudi uradno začenjajo postopke potrjevanja kandidatnih list. A ostaja nekaj pomembnih neznank. Denimo, ali bo za SDS prvič za evropskih parlament kandidiral predsednik Janez Janša. Še več neznank je med “novimi” stranki, to je tistimi, ki v času prejšnji evropskih volitev še niso obstajale: SAB, SMC, LMŠ. Celotno listo je doslej predstavila SD Dejana Židana, ki je s tem pritegnila veliko pozornost medijev in javnosti.

Fajonova odpihnila Lukšiča

Tokrat se v SD trudijo. Pred petimi leti namreč niso bili zelo uspešni. Dobila so le eno evro poslanko Tanjo Fajon, ki je bila takrat na drugem mestu njihove kandidatne liste in je dokazala, da je na evropskih volitvah s prednostnimi glasovi mogoče prehiteti šefa stranke Igorja Lukšiča. Se pa zgodi redko, da so prednostni glasovi odločilni. Z njimi je bil pred tem leta 2004 že izvoljen z zadnjega mesta predsednik SD Borut Pahor. Praviloma pa največ prednostnih glasov volivci namenijo nosilcem list. Niže uvrščeni kandidati so izvoljeni le, če po številu preferenčnih glasov presežejo vsaj polovico povprečnega števila glasov kandidatov stranke, po številu pa morajo seveda prehiteti še nosilca. Fajonova je zbrala 11.691 prednostnih glasov in s tem prehitela takrat predsednika SD Lukšiča, ki je zbral 6.882 prednostnih  glasov. Po rezultatu je bila SD šele na petem mestu, kar je bila precej slabo. Pred tem so imeli dva evropska poslanca. Tudi Zorana Thalerja, ki je neslavno končal v zaporu. Lukšičeva kariera na vrhu se je zaradi poraza hitro končala. Predsednik SD Dejan Židan letos ne tvega kot sta Pahor in Lukšič: na kandidatni listi ga ni. Takšni so bili rezultati pred petimi leti:

Prikazani so podatki za enajst najuspešnejših strank, skupaj je bilo na volilnih lističih 16 list. Koliko jih bo letos, še ni mogoče reči. Fajonova ni bila edina, ki ji je pred petimi leti uspelo preskočiti višje uvrščenega s prednostnimi glasovi in ob mandat spraviti šefa stranke.

Ko Bogovič preskoči Novakovo

Na enak način je z zadnjega mesta skupne kandidatne liste NSi in SLS poslanec postal še Franc Bogovič, ki jih je zbral 7.809 glasov. S tem je sicer daleč zaostal za nosilcem liste Lojzetom Peterletom s 32.720 prednostnimi glasovi, a prehitel je Ljudmilo Novak, ki je bila na listi eno mesto pred njim, zbrala pa 5.917 prednostnih glasov. Novakov je bila ob Lukšiču druga predsednica, ki so jo prehiteli nižje uvrščeni. A se je še nekaj let obdržala na vrhu NSi. Mateju Toninu se je umaknila pol leta pred lanskimi volitvami poslancev po ne preveč uspešnem nastopi na predsedniških volitvah. Volivci NSi so pred petimi leti naredili, če se pošalimo, taktično napako, glasove so preveč skoncentrirali Peterletu in s tem namesto Novakove v evropskih parlament spravili takrat šefa SLS Bogoviča. Letos koalicije NSi in SLS ne bo. Za NSi bodo kandidirali Jožef Horvat, Iva Dimic, Ljudmila Novak, Lojze Peterle, Katja Berk Bevc in Mojca Erjavec. Kdo bo nosilec še ni znano. So se pa v stranki že odločili, da to ne bo leta 1948 rojeni Peterle. A zdi se, da ima Peterle glede na število prednostnih glasov v preteklosti vendarle še možnosti. Kot SD tudi NSi cilja na dva sedeža od osmih. Obe stranki sta jih toliko v preteklosti že imeli. Več pa pričakuje SDS Janeza Janše, ki bo po relativni zmagi na volitvah poslancev in občinskih svetov favorit tudi na evropskih volitvah. Za uspeh bo štelo, če ponovi rezultat prejšnjih in dobi tri mandate. Pred petimi leti so bili iz SDS izvoljeni prvi trije z vrha liste s takšnim številom prednostnih glasov: Milan Zver
58.041, Romana Tomc 10.835 in Patricija Šulin 1.079. Vsi trije bodo, je slišati iz SDS, ponovno kandidirali. Glavna uganka pri SDS je, ali bo med kandidati tokrat tudi predsednik Janez Janša, ki bo, če se za kandidaturo odloči, precej zanesljivo izvoljen. Doslej še nikoli ni kandidiral na evropskih volitvah. O evidentiranih kandidatih bo izvršilni odbor SDS prvič razpravljal prihodnji teden. Na posnetku sta Janez Janša in Romana Tomc ob vložitvi predsedniške kandidature Tomčeve pred dvema letoma:

Ob SDS je bil največje presenečenje prejšnjih EU volitev Igor Šoltes, ki je z nestrankarsko listo Verjamem dosegel tretji rezultat in prehitel vse leve in sredinske stranke. Zbral je 30.697 prednostnih glasov. Pred njim sta bila le Zver in Peterle. Mu je pa ta Verjamem po pojavu Mira Cerarja z LMŠ povsem zgrmel na volitvah poslancev, ki so bile le dva meseca pozneje. Letos poskuša Šoltes ponoviti uspešno EU zgodbo z neodvisno listo. Zbiral bo podpise. Nekaj dogovarjanj je bilo z Levico, da bi kandidiral zanje, a se niso končala uspešno. Pri DeSUS, ki je pred petimi leti prehitela SD, so računali, da bo kandidat sedanji evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je pred petimi leti zbral 21.569 prednostnih glasov. A je Vajgl sporočil, da ne bo ponovno kandidiral. Pri Levici je pričakovati, da bo visoko Violeta Tomič, ki je pred petimi leti zbrala 11.082 prednostnih glasov, s čemer pa ni dobila sedeža in to tudi ni bil velik dosežek, če vemo, da jih je Zmago Jelinčič zbral 12.561.

Uganka je še, kdo kandidiral za Listo Marjana Šarca, ki lahko po raziskavah javnega mnenja seže visoko. Od tam so me pa o tem, kako daleč so z izbiro kandidatov obvestili tako: “Trenutno smo v fazi izbora kandidatk in kandidatov za listo, s katero bomo nastopili na EU volitvah. Ko bo lista sestavljena in nosilec ali nosilka znana bomo javnost o tem obvestili.” Podobno je še nejasno, kakšne bodo liste SMC in SAB. LMŠ, SMC in SAB so se dogovarjale za skupen nastop, a je najprej Marjan Šarec odločil, da bo poskusil sam, zdaj pa kaže, da tudi dogovor med SMC in SAB ni nujen.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu