US še nič o Golobovi posebni medijski operaciji
|Last Updated on: 27th maj 2023, 06:33 dop
Ustavno sodišče je včeraj, v ponedeljek, znova razpravljalo o posebni medijski operaciji, s katero je vlada Roberta Goloba poskušala po volitvah na hitro, po postopku za vojno in naravne katastrofe, zavzeti javni zavod RTV Slovenija in bliskovito zamenjati celotno vodstvo. Ali so sodniki karkoli odločili, do večera niso sporočili.
Vladnim strankam se je poskus hitrega zavzetja RTVS in menjav odločevalcev, kot Vladimirju Putinu posebna vojaška operacija v Ukrajini, precej sfižilo. Putinovi vojaki so zaradi upora Ukrajincev obstali v dolgih kolonah in so se morali sčasoma hudo potolčeni in s strašnimi izgubami umakniti iz okolice glavnega mesta. Še vedno z močno vojsko, ki jo imajo kot večja država od Ukrajine, napadajo na vzhodu in jugu. Goloba pa je pri prevzemanju medija najprej zadržala referendumska pobuda SDS, ki se ji NSI ni najbolj pridružila. Na referendumu je stranki Svoboda in inštitutu 8. marec, ki sta v to investirala daleč največ denarja, uspelo projekt ubraniti pred zavrnitvijo, ki jo je predlagala SDS. A jih je potem ustavilo ustavno sodišče, ki je s 5:3 zadržalo prodor Svobode na RTV Slovenija. Sodniki zdaj presojajo, ali so predčasne menjave v skladu z našo ustavo, ki medijem jamči nekaj neodvisnosti od strankarske politike in vsakokratnih zmagovalcev volitev.
Na težave z ustavnim sodiščem se je Golob odzval z izjavo: “Jaz se čutim predvsem zelo zafrustriran, ker sem bil naiven, da sem verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in tudi legalen način.”
Dnevni red ustavnega sodišča je bil takšen:
Ob zadržanju hitre medijske operacije Svobode je ustavno sodišče napovedalo, da bo o ustavnosti presodilo hitro, a pokazalo se je, da pa za nobeno od rešitev ne morejo dobiti potrebne večine. Težave povzroča tudi, ker sta iz odločanja izločena dva sodnika. Že na začetku sojenja so sodniki izločili Roka Čeferina, med sojenjem pa še nekdanjo direktorico mirovnega inštituta, ki za to nevladno organizacijo, ki je vpletena v dogajanje na vladni strani, še danes dodatno dela tudi kot ustavna sodnica, Nežo Kogovšek Šalamon.
Zaradi izločitev je težko doseči večino vseh sodnikov, to je najmanj pet za katerokoli odločitev. Sodniki, ki so na vladni stranki, so kot izhod ponudili, da bi razveljavili odločitev o zadržanju veljave zakona, za kar bi naj zadoščala tudi navadna večina. Denimo 4:1. Sodniki bi v tem primeru o isti stvari drugič odločili drugače, kar je za institucijo nekoliko sramotno, še posebej, ker je precej jasno, da so razlog hudi politični pritiski, ker je premier ugotovil, da mu posebna operacija na civiliziran način ne bo uspela. Vlada bi, če si dovolj sodnikov premisli, lahko izvedla menjave celotnega vrha RTV Slovenija in tudi morebitna poznejša odločitev ustavnih sodnikov, da to ni bilo v skladu z ustavo, posledic ne bi odpravila. Ko je Kijev zaseden in tam nastavljen nov predsednik, ki je vazal Vladimirja Putina, poti nazaj več ni.
V parlamentu so poslanci Golobove koalicije, da bi prevzem RTVS dosegli tudi, če si ustavni sodniki morda ne premislijo, že sprožili tudi postopke za menjavo vrste programskih svetnikov, ki so sicer vsi že odstavljeni s spremembo zakona, ki so jo že prej uzakonili, a je veljavo zadržalo ustavno sodišče in odločilo, da menjav ne sme biti. Odstavili bi jih z očitkom, da so v preteklosti glasovali v nasprotju z interesi sedanje vladne koalicije za sedanje vodstvo RTV Slovenija.
Če izvedejo te odstavitve je predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) napovedal postopek ustavne obtožbe proti premieru Golobu z oceno, da je sprožil ravnanje v nasprotju z ustavo in zakoni z javno izjavo: “Jaz se čutim predvsem zelo zafrustriran, ker sem bil naiven, da sem verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in tudi legalen način.”
Komentarji (0)
Disqus Comments (6)