Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Koalicija z Nemcem za “anšlus” Primorske

(Last Updated On: 23/02/2019)

Napačen je vtis, da vladna koalicija stoji na mestu in ne predlaga večjih sprememb zakonske ureditve. Imajo pa težave. Prvi večji projekt, da bi ministre okrepili s šestimi državnimi sekretarji, jim je propadel, ker zanj v DZ niso zagotovili večine. A poslanci vladnih strank se niso predali in so že predlagali novo spremembo ureditve, za katero so, da jim stvar ne bi že spet propadla, pridobili tudi poslance koalicijske Levice, ki se občasno pridruži opoziciji in glasuje narobe.

Že drug predvolilni poskus Levice

Drugi velik poskus zakonskih sprememb, ki ga je podpisalo kar 38 poslancev vladajoče koalicije LMŠ, SD, Levice, SMC, DeSUS in SAB je, da bi spremenili imena državnih praznikov. Pravzaprav bi spremenili enega samega. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini bi spremenil v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Predlog celo ni nov. Povsem enakega je januarja lani s podpisi poslancev prejšnje vladne koalicije in Levice v paketu kupa predvolilnih zakonov, med katerimi je bil tudi očitno neustaven o kolektivnih manjšinskih pravicah za narode SFRJ, predlagal Matjaž Nemec. Nemec je tudi tokrat prvopodpisani pod spremembo imena praznika vrnitve Primorske. Lani je zamisel, da bi vrnitev zamenjali s priključitvijo končala v košu za smeti kot še kup poslanskih zakonov, ker so jih prehitele predčasne volitve. V teh dneh smo spet pred volitvami, zdaj evropskimi in zakon je prvi podpisal kandidat za evropskega poslanca Nemec.

Praznik vrnitve Primorske, ki ni dela prost dan, je bil uzakonjen v času prve vlade Janeza Janše, leta 2005. Zamenjava besede vrnitev s poimenovanjem priključitev, ki jo predlaga Nemec in koalicijski poslanci, pa ima za koga, denimo, Štajerce nekoliko neprijeten prizvok. Nemška beseda za priključitev je namreč anšlus, oriše pa na nacistično priključitev (aneksijo) Avstrije in pozneje tudi Štajerske in Maribora k Nemčiji po bliskoviti kapitulaciji Jugoslavije. Posledica “priključitve” je bila izgon številnih Slovencev v Srbijo in obveznost služenja v nemški vojski tistih, ki niso bili izgnani.

Za manjšince ne najbolj praznično

Dodatna zadrega besede priključitev je, ker Primorska dejansko ni bila priključena k Sloveniji. Po vojni je prišlo do dogovora, po katerem so velika območja s slovenskim življem ostala v Italiji, v zameno pa je nekdanja socialistična Jugoslavija dobila Istro, kjer so ob morju pretežno živeli Italijani, večji del tega območja pa je danes del Hrvaške. Zmago Jelinčič je leta 2005, ko je nove praznike podprl, to opisal tako:

“Slovenci nismo dobili Istre, ki so jo dobili Hrvatje kot komunistično darilo. Slovenci pa smo to Istro, ki so jo dobili Hrvatje, plačali z izgubo Trsta, Gorice, Furlanije, Julijske krajine in tam živečih približno 140 tisoč Slovencev.”

Sprejemanje zakona leta 2005 je zaznamoval provokativen predlog obeh manjšincev, da tem ne bi bilo treba izobešati zastav ob takšnih novih praznikih, ki imajo nekoliko nacionalističen prizvok. A sta bila manjšinca preglasovana. Za amandma sta bila le dva predstavnika manjšin, proti pa 61 “večinskih” poslancev. Zakon o dodatnih praznikih, tudi vrnitve Primorske, je bil sprejet s 63 glasovi za in nič proti. Takrat levice poimenovanje vrnitev Primorske še ni motilo in niso glasno zahtevali priključitve, ki jo danes.

Za kakšno rešitev ste, lahko odgovorite v anketi

Kaj bi morali slaviti kot praznik?

View Results

Loading ... Loading ...

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 1.878 times, 2 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (6)

https-spletnicasopis-eu