O “linčanem” Prešičku ni bilo vprašanj

Last Updated on: 2nd februar 2019, 10:30 pop

Premier Marjan Šarec, ki je zjutraj sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešičeka (SD) in povedal, da bosta odšla tudi oba državna sekretarja  Jan Škoberne in Vojko Stopar, je opoldne prvič letos v DZ odgovarjal na poslanska vprašanja. Iz poslanskih skupin niso napovedali niti enega vprašanja o dogajanju na ministrstvu za kulturo in težavah, ki jih ima minister med zaposlenimi na ministrstvu in z mediji, ki jim očita celo linč. Iz vlade so napovedali, da bo Prešiček še prišel odgovarjat poslancem, ki jih ti ministrom postavljajo po premieru. A so potem iz vlade sporočili, da ministra, ki je pravzaprav že bivši, ne bo pred poslance. Tako so to storili:

Je bil medijski linč?

Prešiček je, ko je premieru Marjanu Šarcu (LMŠ) ponudil odstop in medije obtožil javnega linča. In o tem ravnanju medijev zapisal:

“Tega pa ne morem dopustiti, saj nisem brezčuten človek, kot so me nekateri (mediji) želeli prikazati. Sploh po moji ponesrečeni izjavi v zadnji Tarči, ki so jo dobesedno lahko razumeli samo tisti, ki so imeli slabe namene. Vse povedano, spoštovani predsednik vlade, me vodi do edine možne rešitve, in sicer da vam ponudim svoj odstop z mesta ministra za kulturo.”

Zdi se, da vprašanj o samomoru uradnika, ki je moral prevažati instrumente ministru na konservatorij, kjer Prešiček dodatno dela, opozicija ni napovedala, ker so čakali, ali bo ministra premier odstavil. Od septembra, ko smo dobili vlado, je Šarec doslej odstavil ministra brez listnice Marka Bandellija (SAB), ki se je vrnil v poslanske klopi. Prešiček za poslanca ni bil izvoljen (niti ni kandidiral), se pa lahko vrne na konservatorij, kjer je zadnje mesece dodatno delal. Na spletnih omrežjih so se so o položaju in dogajanju vnele ostre razprave. Na Prešičkovem FB profilu se je oglasila Nana Forte, zdi se, da hčerka nekdanjega premiera Janeza Drnovška, ki je umetnica. Do medijev ni bila ravno prijazna. Zapisala je podobno kot minister v odstopni ponudbi. Tako:

Pravzaprav je to že tretji član Šarčeve koalicijske ekipe ministrov, ki je v težavah. Prvi je bil kandidat za vodenje ministrstva za javno upravo Tugomir Kodelja, ki ga je premier umaknil po precej katastrofalni predstavitvi poslancem odbora za notranjo politiko, po kateri so za Kodeljo koalicijski poslanci (z Levico vred) večinsko izglasovali, da je primeren za ministra, ker so bili dogovorjeni, da se podpre karkoli je ponujeno. Premier pa je odločil, da Kodelja ni primeren in ga je zamenjal še preden je sploh postal minister.

Šarec pred poslanci ta teden danes ne bo zadnjič. Že v torek bo prišel ponovno.

Najprej vprašanja, potem obtožba

V torek bo namreč razprava in odločanje, ali bi Šarca obtožili pred ustavnim sodišče, ker oblast še kar diskriminira otroke v Osnovni Šoli Alojzija Šuštarja, ko za delo učiteljev tam namenja manj denarja kot v drugih osnovnih šolah po državi. Po sodbi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da to ni v skladu z ustavo, bi financiranje morali izenačiti že pred leti. A vlada je namesto tega konec lanskega leta nasprotovala predlogu opozicijske SDS Janeza Janše, da bi šli v smer, ki jo je s sodbo zahtevalo ustavno sodišče. Vladni poslanci pa so odpravljanje diskriminacija pozneje tudi (sploh ne prvič) zavrnili tudi v državnem zboru. Med današnjimi poslanskimi vprašanji bo še najbolj povezano z dilemami, ki pretresajo javnost v povezavi z ministrstvom za kulturo, vprašanje šefa Levica Luke Meseca o ” neustreznih politikah na področju zaposlovanja delavcev in kršenjem delavskih pravic”. A malo verjetno je, da ima Mesec v mislih uradnike po ministrstvih. Jernej Vrtovec iz NSi bo Šarca spraševal, kako bo vlada uredila razmere v slabi banki, da bo njeno poslovanje transparentno in bo služila namenu, za katerega je bila ustanovljena. V sredo bo državni zbor ustanavljal preiskovalno komisijo, ki bo preverjala dosedanje posle slabe banke. Prvi pobudnik, ki bi predstavil razloge za preiskavo, bo Vrtovec. Žan Mahnič (SDS) pa bo šefa vlade danes spraševal o nedopustnih zaostankih pri reševanju vlog na centrih za socialno delo, zaradi katerega ljudje v državi, ko so vladajoči uradnikom ravno povišali plačila, ne dobijo upravičenj. Zmaga Jelinčiča (SNS) bo zanimalo urejanje statusa naše manjšine v Avstriji in Italiji.

Kaj če državo udari manj lep čas?

Zadnje koalicijsko vprašanje, vsakič ga dobi ena od petih povsem vladnih strank (LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS) bo tokrat iz SMC. Vodja poslanske skupine Igor Zorčič bo svojega šefa vlade, ki viša državno porabo z rebalansom proračuna, opozoril, da javni dolg, kljub relativnemu padanju glede na BDP, ostaja relativno visok. Napovedano vprašanje se nadaljuje tako:

“Še posebej upoštevajoč opozorila nekaterih ekonomistov in fiskalnega sveta v luči napovedi o ohlajanju svetovnega gospodarstva. Na to opozarjajo tudi tuje institucije, med njimi Evropska komisija. Tudi fiskalni svet je na tej podlagi sporočil, da predlog rebalansa za letošnje leto predvideva previsoko javno porabo in da bi pri njegovem načrtovanju morali biti previdnejši. Opozoril domačih in tujih institucij in strokovnjakov ne moremo prezreti, zato vas, spoštovani predsednik vlade, sprašujem, kako boste po sprejetju rebalansa proračuna za leto 2019 vodili javnofinančno politiko države? Kateri bodo tisti trajni ukrepi, ki bodo zagotavljali, da bo Slovenija ostala na poti fiskalne vzdržnosti?”

Kakšna bi bila najprimernejša reakcija šefa vlade Marjana Šarca (LMŠ) v primeru ministra Dejana Prešička (SD), lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...