Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Bo Šarec ob Nataši udaril čez SDS ali bo molk kot ob Kordišu?

Last Updated on: 22nd december 2022, 09:20 dop

O “klientelizmu pri zaposlovanju na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji” bo premier Marjan Šarec (LMŠ) danes opoldne odgovarjal poslancu SDS Žanu Mahniču. Vprašanje bo seveda predvsem o zaposlitvi Nataše Hribar na delovno mesto v Sovi, za katero ni izpolnjevala pogojev. O tej zaposlitvi namerava premiera zaslišati tudi še komisija za nadzor obveščevalnih služb. Po izkušnjah v preteklosti bo danes najbrž pesto ob vprašanju Nataše.

Ko Šarec namesto odgovora očita

Premier slovi po tem, da na tovrstna vprašanja iz opozicije občasno udari z ostrimi očitki, na vprašanje samo pa ne odgovori. Uporabi taktiko odvračanja pozornosti. Še posebej pri soočenjih s SDS Janeza Janše. Ko ga je Anže Logar (SDS) junija spraševal o Šarčevih izjavah o ustavitvi privatizacije bank (ustavitve pozneje ni bilo) in odgovornosti nekdanje premierke Alenke Bratušek in zunanjega ministra Karla Erjavca, če je bila bančna luknja morda res napak izračunana in je Bratuškova posledično državo zavezala k prepoceni prodajam bank tujcem (NKBM, NLB, Abanke…), je Šarec odgovoril tako:

“Kako imate vi lahko predsednika stranke, ki ne zna pojasniti 200 tisoč evrov premoženja. Celo vlada je padla zaradi tega, ne, a veste.”

O krivdi Bratuškove in Erjavca pa Šarec ni odgovoril. S preusmerjanjem pozornosti na 200.000 evrov premoženja, ki jih je očital Janši, je na dan privlekel zlorabo KPK Gorana Klemenčiča, ki je Bratuškovo spravila na oblast, da je sanacijo bank lahko izvedla kot jo je: najprej s pol milijardnim nakazilom iz proračuna Probanki in Factor banki, ki sta bili za bančni sistem povsem nepomembni, a sta bili v lasti z levimi in liberalnimi strankami povezanih tajkunov. Na posnetku je Anže Logar

Anže Logar (SDS) Foto: DS

Menjavo oblasti so, da je bila nenavadna sanacija tajkunskih dolgov vlade Alenke Bratušek mogoča, sprožila nenavadna poročila o preverjanju premoženja predsednikov političnih strank KPK, ki jo je vodil Klemenčič, pred tem državni sekretar notranje ministrice (tudi predsednice LDS) Katarine Kresal. LDS je sodila med liberalne stranke, kjer sta tudi Šarčev LMŠ in SAB Alenke Bratušek. Šarec in Bratuškova pa sta bila v preteklosti skupaj v PS Zorana Jankovića, za katero pa ni bilo jasno, ali je liberalna ali leva.

Klemenčičeva KPK pred objavo ugotovitev takratnemu premieru Janši ni omogočila, da bi odgovoril na očitke in pojasnil izvor premoženja, kar bi morala. Ne le zaradi tega, ker je preverjanje logično. Zakon o KPK je to celo zahteval. A niso.

Pred drugimi pa je Klemenčič o ugotovitvah obvestil šefa DL Gregorja Viranta, čeprav je bil ta eden od nadzorovanih. Virant je bil ključen za menjavo oblasti pozneje.

Da je KPK kršila zakon, ko Janši ni omogočila, da bi na očitke odgovoril, je pravnomočno že po padcu vlade ugotovilo sodišče. A to zgodovine ni spremenilo. Sodišče padca vlade, ki je bilo posledica, ni moglo več odpraviti.

Janša pa je na očitke podrobno odgovarjal v državnem zboru, a tega Šarec seveda junija ni omenjal.

Klemenčič je pozneje postal pravosodni minister v kvoti SMC Mira Cerarja, ki je tudi sodila med liberalne stranke.

Če ni protiudarca SDS, je dvojka Kordišu

V preteklosti se je že zgodilo tudi, da je premier Šarec ubral obratno strategijo in ne udarca nazaj: povsem je, denimo, zavrnil, da bi odgovarjal na vprašanje neprijetnemu poslancu. “Dvojko” je dal svojemu koalicijskemu partnerju v opoziciji Mihi Kordišu (Levica), ker je bil ta po oceni premiera žaljiv do svojih takrat še koalicijskih partnerjev, ker je o podpisu dogovora o sovladanju med vladnim peterčkom, ki zaradi poraza na volitvah poslancev nima dovolj glasov v parlamentu, in navidez opozicijsko Levico, ki jim je večino zagotavljala, na Facebooku objavil tole:

“Ni mi sicer jasno zakaj, a kot kaže bodo koalicijski liberalci to podpisali in zasoljeno ceno poravnali. Najbrž ne gre toliko samo za proračun – tu bi glasove lahko dobili tudi ceneje. Domnevam, da je po sredi prej nelagodje ob misli na razvoj dogodkov, če tega ne storijo. Razmeroma upravičeno: lahko bi kar začeli z odštevanjem do interpelacij. A če dam na eno stran tehtnice ministrske pavlihe (kot sta to Cerar in Erjavec) in serijo badass ukrepov za delavski razred na drugo stran…ajde, naj jima bo še to eno leto, vzamem.”

Na posnetku je sporno sporočilo v celoti:

Miha Kordiš o proračunskih “uspehih”

Premier se je na Kordiša, ko ga je ta spraševal o pokojninah, odzval tako:

“Bom še jaz malce pobalinski, pa vas bom vprašal, kdaj boste vi drugače komunicirali po družbenih omrežjih. Ali mi to lahko zagotovite? Kdaj boste pisali drugačna pisanja, kot ste jih pisali pred enim mesecem ali koliko… Tisto o zabeljenem računu. Pa še kaj. Tisto je bilo nekoliko neprimerno in smo se v koaliciji počutili nekoliko, lahko rečem, ne bom uporabil izraz užaljene, ampak malce nam je pa bilo hudo ob tem, da naši partnerji tako komunicirajo po družbenih omrežjih, zato mi dovolite, da tokrat ne odgovorim na to vprašanje.”

Na posnetku je premier Marjan Šarec v DZ:

Predsednik vlade Marjan Šarec Foto: DZ/Matija Sušnik

Preostala vprašanja šefu vlade bodo bolj klasična. Po novem povsem opozicijska poslanka Nataša Sukič (Levica) ga bo spraševala o odzivih na podnebno krizo, Jani Möderndorfer iz vladne SMC o ošpicah v Sloveniji, kjer je precepljensot populacije lani bila 93 odstotna, morala pa bi po ocenah svetovne zdravstvene organizacije biti 95 odstotna.

Razlog, da je ošpic in drugih nalezljivih bolezni po Evropi zadnja leta krepko več so množične migracije, kar pa vladajoča politika in del največjih medijev v obrambo politične filozofije prebežništva ostro zanika, s čemer povzročajo predvsem, da se ljudje ne odzovejo in ne poskrbijo za več cepljenj in sicer previdnosti.

A o tem Möderndorfer precej zanesljivo ne bo govoril.

Več o razširjenosti ošpic in korelacijami z migracijami, lahko preberete v povezanem članku: NALEZLJIVO: OŠPICE PRINAŠAJO TUJCI IN PREBEŽNIKI

Vprašanje poslanke NSi Ive Dimic pa bo tudi o zdravstvenem sistemu, a bolj kritične vrste. Vprašanje poslanke, ki se je zadnja leta sama borila z rakastim obolenjem, povzemam v celoti:

“Slovensko zdravstvo je prioritetno v zadnjih osmih letih reševalo osem ministrov in štirje predsedniki vlad, vključno z vami.

Število čakajočih nad dopustno mejo se je povečalo na 36.000. Zmanjkuje zdravil za bolnike z rakom, kemoterapijo prijemajo kar na hodniku, pa še stole bi morali prinesti s seboj.

Javni zavodi se ukvarjajo s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, zdravnikov in njihovim odhajanjem v tujino. Država išče kader v Srbiji in na Filipinih. Denarja za investicije, obnove in posodobitve pa je v proračunu premalo.

Ljubljanski župan bi funkcionalno zemljišče pri URI Soča prodal kar na dražbi. Prepotreben zakon o dolgotrajni oskrbi pa kar ne ugleda luči.

V Novi Sloveniji se zavedamo stisk vseh bolnikov. Slovenija je prebogata država, da bi ljudje umirali v čakalnih vrstah, ki so nerazumno dolge. Zanima me, ali podpirate predlog krščansko demokratske sredine, da bi bolni in umirajoči pacienti, ustrezno in dostopno zdravstveno oskrbo prejeli v čim krajšem času pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev bodisi pri javnem bodisi zasebnem izvajalcu na stroške ZZZS, kamor se bo očitno zaradi vaše podpore in odločitve stekal ves denar za zdravstvo?

Nerazumljivo je, da za ortopedski poseg, ki ga pacienti opravijo v tujini, ZZZS povrne stroške napotenega zdravljenja, medtem pa za isto storitev v Sloveniji pri zasebnem izvajalcu je bolnik samoplačnik .

Je to razumno?

Iva Dimic (NSi) Foto: DZ/ Matija Sušnik
--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (10)

https-spletnicasopis-eu