Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

DZ: Se oblast ob migrantih boji ljudstva?

(Last Updated On: 07/02/2019)

“Oblast, ki se boji ljudstva, ni ljudska oblast. Vprašanje masovnih ilegalnih migracij deli javnost in politiko. Vladajoči bi morali imeti več posluha za razmišljanja in ideje opozicije,” je v odboru za zunanje zadeve Jožef Horvat (NSi) posvaril pred glasovanjem, ali bi odločanje o sodelovanju pri globalnem dogovoru o migracijah prepustili ljudstvu. A ni zaleglo. S petimi glasovi za in desetimi proti je koalicijska večina (ob vladnih strankah še Levica) v odboru za zunanjo politiko državnemu zboru izglasovala zavrnitev posvetovalnega referenduma.

Najbolj proti referendumu Levica

O razpisu posvetovalnega referenduma, ki ga je novembra lani predlagalo 29 poslancev SDS in SNS, bo odločal še državni zbor. Ker je globalni dogovor o migracijah v organizaciji združenih narodov (OZN) decembra že podprlo 152 držav, DZ zdaj razpravlja o tem, ali bi ljudje na referendumu odločali o umiku države iz podpore temu dogovoru. Podobno je podporo po odločitvi OZN že umaknila Brazilija, kjer se je zamenjala oblast. Za umik je opozicija tudi zaradi tega, ker so iz “globalnega” dogovora pred potrditvijo izstopile številne sosednje države: Italija, Avstrija, Madžarska, Češka, Poljska… Pa tudi nekatere svetovno pomembne države: ZDA, Izrael. Proti referendumu o dogovoru o migracijah je vlada, nasprotoval mu je na seji odbora v njenem imenu zunanji minister Miro Cerar (SMC), ki je ocenil, da gre za mednarodni dogovor, ki je stvar vlade in ne državnega zbora in ki tudi ne bo imel nobenih posledic in da bi bil tak referendum celo nezakonit. Cerar je zatrdil, da je takšno tudi mnenje zakonodajno pravne službe državnega zbora, kar pa ni povsem res. Ta je opozorila, da referendum o dilemah iz sporazuma je mogoč na različne načine. Takšno je stališče pravne službe DZ o tem:

Razlog, da referenduma skoraj gotovo ne bo, skratka, ne bo formalne narave. Koalicijske stranke so pač proti. Če bi bila koalicija za, bi hitro našli tudi pot. Še veliko ostreje kot Cerar je bil proti referendumu predstavnik Levice Miha Kordiša, ki je SDS nekajkrat očital celo sovražni govor do migrantov, ki nezakonito vstopajo v našo državo, trdil je, da je v ozadju rasizem in nestrpnost do ljudi drugačne barve kože.

Kdo je rasist?

Povezan članek o številu in strukturi migrantov, ki so nezakonito vstopili v državo lani

To je bilo nekoliko nenavadno, ker so med ilegalnimi migranti, ki prestopajo mejo, večinoma ljudje iste barve kože kot jo imamo mi. Podrobnejše podatke, od kod vse je mimo mejnih prehodov v državo prišlo skoraj deseti tisoč migrantov v lanskem letu, lahko preberete v povezanem članku tukaj. Predsednik SDS Janez Janša je Kordišu in drugim, ki so podobno očitali iz leve, odgovoril, da se tisti, ki opletajo z rasizmom, vsako leto klanjajo osebi, ki je leta 1942 ukazala zločinski poboj romskih družin, “zaradi nizkotnih rasističnih nagibov”. Janša je dodal, da oblasti teh Romov še danes ne dovolijo civilizirano pokopati v Ljubljani: štirikrat je bilo to na Žalah že zavrnjeno. “Toliko o vašem rasizmu,” je dejal Matjažu Nemcu (SD), ki je vodil sejo in Janšo nekoliko prekinil pred tem dodatkom. Na seji je bilo tudi sicer precej nekoliko vročih tonov. Šef SNS Zmago Jelinčič je, denimo, ocenil, da se vlada boji referenduma, a da dlje, ko se bo čakalo, bolj bomo v godlji, ker potem ne bo šlo več le za referendum, potem ljudje ne bodo več odločali z obkrožanjem, na druge načine bodo… Zunanji minister Cerar se je odzval: “Grozili ste mi. Rekli ste, da nas bodo ljudje lovili… Že zaradi tega bi moral oditi iz tega prostora, to ni dostojno…. Na to ne smemo pristati. Niti za sekundo”. Cerar je pripomnil, da si želi, da ne bi bilo medsebojnega sovraštva. Zaradi drugih obveznosti je po tem zunanji minister moral oditi. Jelinčič pa je, ko Cerarja več ni bilo, zanikal, da bi grozil Cerarju, češ da je le opozarjal na možne posledice in dodal, da pa je Cerar nekoč grozil njemu osebno v vladni palači…

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 2.705 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (7)

https-spletnicasopis-eu