Ustavna obtožba proti Šarcu zaradi kršenja pravic otrok do osnovnega šolanja

Last Updated on: 15th april 2019, 08:34 dop

Koalicijski šesterček (LMŠ, SD, SMC, Levica, DeSUS in SAB) je zavrnili še četrti predlog SDS, da bi v DZ začeli popravljati zakon tako, da bi za šolanje otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja zagotovil enako financiranje kot za otroke drugod. Za spoštovanje sodbe ustavnega sodišča, ki zahteva enakost financiranja šolanja otrok, je glasovalo 31 poslancev SDS, NSi in predstavnik narodnosti, proti pa 44 poslancev koalicije. Poslanci SNS so ponoči, ko je bilo nekaj pred 22 uro glasovanje, manjkali.

Za obtožbo ne bo večine, čeprav kršijo ustavo

Zaradi kršitve ustave je opozicija proti premieru Marjanu Šarcu vložila ustavno obtožbo. Vsebino obtožbe so podpisali poslanci SDS in SNS. Celotno obtožbo lahko preberete na koncu članka ali tukaj. Med podpisniki ni NSi, kjer so proti naglici z “atomskim orožjem”. Se pa z vsebino obtožb sicer strinjajo. SDS in SNS bi obtožbo sprožili že prejšnji teden, a jih je NSi ustavila. Njihov argument je bil, da bi poskušali doseči, da se minister Jernej Pikalo (SD) in vlada zavežeta, da bosta vsaj poskusila najti rešiti. Doslej ni bilo opaziti, da bi se premier trudil za spoštovanje ustavnega reda. Razplet glasovanja po strankah je bil tak:

Iz koalicije je prejšnji predsednik državnega zbora Milan Brglez (nekoč SMC, zdaj SD) pred glasovanjem protestiral, da bo opozicijski predlog obtožbe premiera zloraba. A trditev je manipulacija. Opozicija nima možnosti, da bi v DZ dosegla obtožbo premiera, ker jih bodo iz koalicije preglasovali. A ima pa opozicija prav. Večina, ki jo vodi Šarec, grobo in povsem namerno krši ustavno ureditev. V parlamentu so le nekaj mesecev prej premier in ministri prisegli, da jo bodo spoštovali. Storili za to pa niso nič. In ni jasno, kdaj nameravajo. Pravkar so zavrnili možnost, da bi spoštovali, kar zahteva ustavno sodišče. Da kršijo ustavo z nespoštovanjem vse več sodb, tudi o šoli. Alojzija Šuštarja, vsako leto znova javno opozori ustavno sodišče. Prva leta po sodbi so poslanci SMC, SD in DeSUS trikrat zavrnile predloge SDS, da bi popravljali financiranje osnovnih šol. Ko je rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, že davno potekel, pa je vlada Mira Cerarja le predlagala rešitev. A je prejšnja koalicija v DZ zavrnila svoj lasten predlog, kako bi to storili. V vladi so upali, da jim bo uspelo, ker so našli pot, kako bi sodbo nekoliko obšli. Ustavno sodišče je zahtevalo, da mora država polno financirati obvezni program, torej plače učiteljev matematike, slovenščine in podobno. Ne velja pa to, je ugotovila vlada, za jutranje ali popoldansko varstvo najmanjših otrok, ker to pa ni obvezni program, čeprav ga vsem drugim osnovnim šolam v celoti plača država. Vlada je predlagala, da bi ta dodaten del še naprej financirali 85 odstotno. A za vladne stranke je bilo to preveč. Predlagale so nižji delež in celo sploh nič. To bi verjetno pomenilo, da bi se doplačila staršev krepko povišala. Na koncu pa, ker se niso mogli dogovoriti, koliko bi lahko goljufali, jim je padel njihov lasten zakon v celoti. K nespoštovanju ustave prispeva, ker se vladajočim politično to splača: odločajo o manjšini, o kakšnem odstotku otrok in računajo, da jih bo večina za diskriminiranje manjšine na volitvah nagradila.

Da je kršitev ustave, ker za osnovno šolanje otroke na šoli Alojzija Šuštarja država namenja 15 odstotkov manj denarja kot za druge državne šole, je ustavno sodišče presodilo pred štirimi leti. Do pretežno katoliških družin nepošteno ureditev bi DZ moral popraviti najpozneje pred tremi leti. Stalo bi spoštovanje ustave manj kot bodo državo stale plače šestih novih državnih sekretarjev, ki jih za ministre zahtevajo vladajoče stranke.

Maribor diskriminiran pred Ljubljano

Položaj se, kot se je pokazalo, ni veliko spremenil. Večini, ki vlada, niti na misel ne pride, da bi storili, kar zahteva ustavno sodišče. Novost je le to, da pa levica v tem mandatu nima možnosti, da bi spreminjala ustavo, ker imata SDS in NSi več kot tretjino poslancev. A uspelo jim to ni niti v prejšnjem mandatu, tudi zaradi opozoril pravnikov, da se ustave ne sme spremeniti, da bi izigrali ustavne sodnike. Ustavno sodišče je pred štirimi leti opozorilo, da pri šolah, ki izvajajo veljaven obvezni program, ustava ne loči med zasebnimi in javnimi, ampak pravi: “Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.” Zaradi te določbe je sodišče zahtevalo, da se zagotovi enako financiranje šolanja vseh otrok v osnovnih šolah, ki jim je država priznala, da izvajajo javno veljavni program. Valdorfsko šolo v Ljubljani država že zdaj financira sto odstotno, isto šolo v Mariboru in še štiri druge, tudi osnovno šolo Alojzija Šuštarja, pa le 85 odstotno.

Nekaj današnjih razprav je bilo takšnih:

Minister Jernej Pikalo (SD): “Vlada se absolutno zavezuje, da bo nadaljevala z že začetimi aktivnostmi in seveda poskušala najti celovito rešitev. Jaz mislim, da takoj v začetku naslednjega leta, vsekakor pa do začetka naslednjega šolskega leta.” 

Pikalo vsak dan vse boljši

Gregor Perič (SMC): “Kar nas dodatno razveseljuje je to, da je minister za izobraževanje odločneje stopil na stran reševanja problema. Od prvotnih izjav, da reševanje tega vprašanja ne sodi med njegove prioritete, danes slišimo, da je potrebno reševati vsako odločbo ustavnega sodišča. Da bo deloval tako, kot mu bo koalicija naročila. In da ima pripravljene vsaj tri modele rešitev. Lahko smo zadovoljni, da ima gospod Pikalo v funkciji ministra odgovoren in odgovornejši pristop do reševanja odločbe ustavnega sodišča kot ga je imel pred tem.”

Violeta Tomić (Levica): “Odločba ustavnega sodišča o financiranju javno priznanih programov zasebnih šol ni v duhu ustave in ni v skladu z interesi večine ljudi v tej državi. Ustavni sodniki imajo seveda svoje nazore in v tem primeru so in pri tem gre za vse prej, kot za osamljeno odločitev, z majhno večino stopili na stran zasebnega interesa v škodo javnega skupnega interesa. Prava pot je, da spremenimo 57. člen Ustave in jasno stopimo v bran javnemu šolstvu.”

Ljudmila Novak (NSi): “Od zasebnih izvajalcev javno veljavnega osnovnošolskega programa le eden prejema sto odstotno sofinanciranje. Torej enako kot državne šole. Ostali pa le 85 odstotno sofinanciranje. Naj poudarimo, da gre za sredstva za zagotavljanje plač učiteljev in drugih osebnih prejemkov ter za kritje materialnih stroškov za naloge, ki so potrebne za opravljanje izobraževalne dejavnosti. Ustavno sodišče je izrecno zapisalo, da se odločitev ne nanaša na naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo, ter da se ne nanaša na posebne vsebine, ki jih ponujajo zasebne osnovne šole, na primer konfesionalni pouk in drugo (…) Sprašujemo vlado: Kdaj bo v resnici odpravila to neskladje z ustavo? Še je čas, da se predsednik vlade izogne ustavni obtožbi, izpolni odločbo ustavnega sodišča in tako popravi krivico šolarjem in njihovim staršem, sicer menimo, da jih obravnavamo kot drugorazredne državljane.”

Brglez: Izsiljevanje SDS

Andrej Rajh (SAB): “V SAB smo se že v prejšnjem mandatu v DZ borili za to, da se bi spoštovala odločba ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih šol. Predlagali smo, da odločitev ustavnega sodišča spoštujemo tako, da spremenimo ustavo in v njej jasno zapišemo, kar tam dejansko že piše, da mora država financirati javne osnovne šole, zasebne osnovne šole pa financira le, če to želi.”

Milan Brglez (SD): “Izsiljevanju in sklicevanju na pravice otrok v SD še bolj odločno nasprotujemo zaradi politične instrumenalizacije odločb ustavnega sodišča. SDS je odločbo ustavnega sodišča v preteklem mandatu že uporabila za interpelacijo takratne ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič in bila pri tem neuspešna. V tem mandatu gre z zlorabami demokratičnih institutov še dlje, saj je nesprejem predloga zakona, o katerem govorimo danes, vezala na ustavno obtožbo predsednika vlade Marjana Šarca. Vse navedeno jasno kaže, da namen SDS ni izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, temveč gre za pretkan politični boj na plečih otrok in njihovih staršev.”

Tomaž Lisec (SDS): “Ne gre za ideološki boj. Tega ste si izmislili tisti, ki ne želite sprejeti, da je treba spoštovani ustavni red in da bi bilo treba v roku enega leta, torej do januarja 2016, odpraviti ugotovljeno protiustavnost.
Ideološki boj ste našli tisti, ki ste v roku dveh mesecev ali treh mesecev, ker vam je bila odločba ustavnega sodišča na področju izbrisanih všeč, spremenili zakon. Ker vam pa ta odločba ni všeč, se greste ideološki boj in razdvajate. Odločitev ustavnega sodišča je jasna. Starši so mislili, da so zadevo dobili. Potem pa se jim je zgodila leva vlada, ki ne želi spoštovani ustavnega reda.”