Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Je Purič iz lige Gasparija in Cvikla?

Last Updated on: 5th december 2018, 07:29 dop

Kdaj bo po odstopu Marka Bandellija vlada dobila ministra, ki bo skrbel za področje rabe evropskega denarja, kjer oblast zadnja leta ni med najbolj učinkovitimi, ni jasno. Zdi se, da se vladajočim več ne mudi zelo. Iztok Purič, ki ga je premier Marjan Šarec predlagal za  pomemben položaj in prevzem odgovornosti za milijarde evrov, ki jih je mogoče pridobiti iz EU, se je odborom ta teden že predstavil in predstavitev je potrdila, da ni idealna izbira.

Neizvoljeni kandidati so že pol vlade

Purič prihaja iz majhne stranke. Ne velja za vplivnega in pomembnega politika. V preteklosti so bili ministri na tem področje iz največje stranke, praviloma je šlo za pomembne in izkušene politike. Vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek pa sta zmogli povsem brez. Upokojeni nekdanji šef protokolarnega objekta Brdo Purič (rojen leta 1954) težko predstavlja mladostno energijo, ki bi lahko premaknila delo na zapletenem področju v višje obrate. Povrhu se bo pridružil množici ministrov, ki so pomembne položaje zasedli, ko so propadli na volitvah. Ni pa po rezultatu najslabši med takšnimi ministri. To ostajata obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec (DeSUS), za katera je bilo v njunih okrajih le okoli šest odstotkov volivcev. Purič jih je zbral slabih sedem odstotkov. S tem je precej zaostal za skoraj desetimi odstotki Bandellija, ki je bil edini od vseh omenjenih izvoljen za poslanca. Pregled deležev in števila volivcev, ki so jih dosegli Purič in ministri, ki so kandidirali za poslance, je takšen:

Posebnost med temi ministri je infrastrukturna Alenka Bratušek, ki je na volitvah poslancev zbrala veliko število glasov, ker je kandidirala v dveh okrajih. Za izvolitev šteje povprečen delež, ki pa je bil prenizek. Štirje ministri in sicer finančni Andrej Bertoncelj, zdravstveni Samo Fakin, kulturni Dejan Prešiček in za delo Ksenija Klampfer niso kandidirali in jih ne prikazujem. V seštevku: štirje ministri niso kandidirali, štirje so bili izvoljeni, osem pa bo neizvoljenih, če večina v državnem zboru potrdi še Puriča. Skoraj že imajo večino. Purič je za Stranko Alenke Bratušek za župana kandidiral tudi na nedavnih lokalnih volitvah, v Kranju se mu ni uspelo prebiti v drugi krog. Zanj je bilo 3.636 volivcev ali  18,32 odstotka glasujočih, s čemer je dosegel tretji rezultat.

Kdo so bili doslej evro ministri?

Kandidat za ministra brez resorja, za razvoj, strateške projekte in kohezijo Iztok Purič, Foto DZ/Matija Sušnik

Iztok Purič je že dobil podporo večine koalicijskih poslancev v odborih za gospodarstvo in evropske zadeve, a njegovega imenovanje danes ni na dnevnem redu dveh izrednih sej parlamenta, ki si bosta sledili. Prva bo na zahtevo desne opozicije (SNS, SDS, NSi) o škodi, ki je nastala zaradi zavlačevanja prejšnje vladne koalicije SMC, DeSUS in SD s prodajo NLB. Prvi podpisan je predsednik SNS Zmago Jelinčič. Popoldan pa bo še prva razprava o ureditvi in usklajevanju pokojni. To izredno sejo je zahtevala vladna koalicija, a o opozicijskem predlogu spremembe ureditve, ki ovira podobne vladne načrte. Imenovanje novega ministra je za zdaj načrtovano za redno sejo DZ, ki se bo začela konec prihodnjega tedna. V preteklosti so za področje, ki ga prevzema Purič skrbeli politiki “velikih kalibrov”. V vladi Boruta Pahorja je področje vodil Mitja Gaspari, v vladi Antona Ropa Milan M. Cvikl, pred tem v vladi Janeza Drnovška poznejši evropski komisar Janez Potočnik. Janša v prvi vladi ni imel posebnega ministra za evropske zadeve, je pa imel ministra za razvoj in reforme. Bila sta dva: Jože P. Damijan in Žiga Turk. V vladah v času krize, to je v drugi vladi Janeza Janše in v vlade Alenke Bratušek posebnega ministra brez listnice za kohezijo sploh ni bilo.  V času prejšnje vlade Mira Cerarja je bila na začetku ministrica na tem področju kratek čas Violeta Bulc, pozneje pa Alenka Smerkolj.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (13)

https-spletnicasopis-eu