Marakeška čudaštva naše vlade
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:58 pop
Medije so zadnje dni preplavile informacije, da je avstrijski premier Sebastian Kurz napovedal, da decembra ne bo podpisal dogovora OZN o migracijah in o nasprotovanjih iz drugih sosednjih držav. “Marakeški deklaraciji” avstrijski kancler nasprotuje, ker briše meje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Zapleta pa se tudi v Italiji, na Češkem, Poljskem in Hrvaškem.
Zapleti na Hrvaškem s predsednico
Že pred zapleti v zadnjih dneh sta napovedala, da globalnega sporazuma za varne, urejene in zakonite migracije ne bosta podpisala predsednik ZDA Donald Trump in Viktor Orban za Madžarsko. Vsebina tega sporazuma je bila usklajena na začetku letošnjega leta na Generalni skupščini OZN, z njim pa poskušajo ustvariti mednarodni okvir upravljanja migracij. Dogovarjanje pa je potekalo tudi med EU in afriškimi državami. Posledica tega je Marakeška deklaracija. Da dogovora na ravni OZN 10. in 11. decembra v Marakešu ne bo podpisala, je hrvaškemu televizijskemu voditelju Velimirju Bujancu v zadnjih dneh sporočila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. A pomen te informacija ni povsem jasen. Hrvaški mediji so opozorili, da je predsednica v preteklosti marakeško deklaracijo in dogovarjanje na ravni OZN podpirala, da nima pristopnosti na tem področju in da sploh ni bilo mišljeno, da bi bila decembra v Marakešu in tam kaj podpisovala. A je premier Andrej Plenković iz obiska na Kitajskem danes sporočil, da državo na vrhu v Marakešu bo decembra zastopa prav predsednica. V Sloveniji je deklaracija o migracijah pritegnila veliko pozornosti, predvsem z desne je bilo veliko opozoril o spornosti dogovora. Pozivi, naj vlada sledi vzgledu ZDA, Madžarske in Avstrije pa se vrstijo tudi zadnje dni.
Predsednik največje opozicijska stranke Janez Janša (SDS), je danes, denimo, objavil to sporočilo:
Po zavrnitvi podpisa s strani sosednjih držav obstaja še dodaten razlog, da o stališču #Slovenija razpravlja #DZ in @vladaRS prepreči protislovensko ravnanje. https://t.co/hywf79j5h9
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 1, 2018
Vlada se je doslej precej izmikala pojasnjevanju svoje politike z razlago, da je ni treba nič pojasnjevati, ker gre za ne zavezujoče dogovore.
Vlada: To se ne podpisuje, o tem ne obveščamo
O veljavnosti in podpisovanju Markeške deklaracije je naša vlada 11. septembra, torej pred mesecem in pol, poslancu SDS Branku Grimsu odgovorila tako:
“Marakeška deklaracija, ki je bila sprejeta ob zaključku pete konference Rabatskega procesa, skupaj z Akcijskim načrtom za obdobje 2018-2020, se uvršča v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Marakeška deklaracija je politična deklaracija, ki ni pravno zavezujoča. Deklaracije se ne podpisujejo, temveč jih države sprejmejo na koncu konferenc Rabatskega procesa. Razprave na majski konferenci so se osredotočile na krepitev sodelovanja na področju migracij in razvoja, vključno s preprečevanjem nezakonitih migracij in krepitvijo zakonitih poti. Iz Slovenije se pete ministrske konference Rabatskega procesa nihče ni udeležil.”
Vlada je pojasnila tudi, da o svojem političnem dogovarjanju o reševanju migrantske krize (sprejemanju deklaracij in drugih nepogodbenih mednarodnih aktov) ni dolžna obveščati državnega zbora.
Evropska unija pa v okviru regionalnih konferenc in Združenih narodov pri upravljanja migracij skuša nastopati enotno, je zatrdila vlada in povzela, da je besedilo ministrske deklaracije oblikoval Usmerjevalni odbor Rabatskega procesa, katerega članice so Belgija, Francija, Italija, Portugalska in Španija na EU strani in Burkina Faso, Ekvatorialna Gvineja, Mali, Senegal, Maroko na afriški strani ter predstavniki Evropske komisije in Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav. Besedilo se je v EU nato usklajevalo v Visoki delovni skupini za migracije in azil ter bilo obravnavano na Coreper – zasedanju stalnih predstavnikov EU v Bruslju, 25. aprila 2018. Besedilo politične deklaracije je bilo dokončno usklajeno na zasedanju visokih uradnikov evropskih in afriških držav dan pred konferenco v Marakešu.
V odgovoru Grimsu pa so zapisali še, da Slovenija, kar pomeni naša vlada, soglaša, kot so zapisali:
“z načeli Marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, praktičnem sodelovanju na področjih, ki so za Slovenijo zelo pomembna. V akcijskem načrtu so zajeta področja, ki so ključna za izboljšanje učinkovitega delovanja na področju preprečevanja nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU, kar je tudi v interesu Slovenije. Potrebno je storiti vse, da bi bili migracijski tokovi čim bolje upravljani in da bi se preprečevale nezakonite migracije. Gre za krepitev azilnega sistema na ravni EU, kar bo pripomoglo k bolj učinkovitemu vračanju nezakonitih migrantov in pravnomočno zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v njihovo matično državo. Prostovoljno vračanje je prva opcija, vendar, če se nezakoniti migrant ne želi vrniti prostovoljno, se ga vrača prisilno. Obseg pravic migrantov je vselej odvisen od njihovega statusa v državi gostiteljici”
O marakeški deklaraciji so poslanci razpravljali tudi na izredni seji odbora za notranjo politiko o povečanem številu migrantov, ki vstopajo v državo v letošnjem letu, ki je bila pred dvema tednoma.
Grims: Enačenje vseh migracij, ukinjanje mej, cenzura
Tam je je Grims opozoril na sporno vsebino dogovora tako:
“Marakeška deklaracija je sporna na treh točkah: ker kar izenači migrante in begunce in vsem migrantom daje v bistvu enak status, ker praktično ukinja meje, in ker zahteva, da se o migrantih poroča samo še pozitivno, to se pravi, da se praktično cenzurira vse, kar bi bilo narobe. Ko se je to podpisalo, se je reklo, ja, saj to je samo politična deklaracija. Vendar opozarjam, da 10. oziroma 11. decembra letos pa se bo sprejemalo podobno besedilo, po mojem mnenju še bolj sporno, predvsem pa bistveno bolj nevarno za Slovenijo, obstoj Slovenije kot nacionalne države in Evropske unije kot celote – to je pa akt Organizacije združenih narodov s precej pompoznim nazivom »Globalni dogovor za varne, urejene in zakonite migracije«, od česar so tiste države, ki pač vejo, kako se z državo ravna, že odstopile, odstopila je Madžarska, odstopila je Poljska, odstopile so ZDA, odstopila, kolikor vem, bo v kratkem Višegrajska skupina kot celota, odstopila bo zelo verjetno v zelo kratkem času Italija, pa še nekatere druge. Slovenija še vedno vztraja, po tem, kar sem slišal nek odgovor, da je to nekaj dobrega.
Odgovoril je Grimsu in drugim iz opozicije, ki so izrekali podobne pomisleke, šef direktorata za evropsko unija na zunanjem ministrstvu David Brozina.
Vlada za boj proti netolerantnosti do migrantov
Brozina je ponovno zatrdil, da decembra ne bo nič podpisano in da vlada podpira dogovor za katerega bo velika večina držav:
“Prav imate, da Slovenija podpira deklaracijo o globalnem dogovoru o migracijah, ki se je pripravila na ravni Organizacije združenih narodov. V tem trenutku to deklaracijo podpira približno 200 držav članic OZN, je pa nekaj posameznih držav, kot je bilo omenjeno v razpravi, te deklaracije ne podpira. Gre za politično deklaracijo, ki ne zavezuje nobene države. Deklaracija ne bo niti podpisana, bo samo sprejeta z aklamacijo vseh prisotnih in seveda se dotika migracij z globalnega vidika. Možno je, da nekatere države razmišljajo, da se lahko problema migracij reši tako, da se postavi visoko, trdno mejo, ki je nihče ne bo mogel priti mimo, dejansko pa v praksi vemo, da brez sodelovanja držav, tako držav izvora kot držav tranzita kot držav destinacije brez tesnega sodelovanja problema migracij ne bomo rešili. Zato Evropska unija sodeluje z državami Afrike, tako subsaharske kot afriškega roba kot zahodne Afrike, pa tudi z drugimi državami pri iskanju rešitev in sodelovanju. Seveda, afriške države se z Evropsko unijo ne želijo pogovarjati samo o tem kako zajeziti ilegalne migracije, želijo se pogovarjati tudi o tem kako urediti možnost legalnih migracij. Želijo se pogovarjati tudi o tem kako urediti obravnavo migrantov, Evropska unija pa se na ta način lahko z njimi pogovarja o postopkih vračanja, o postopkih sodelovanja in tako naprej. Da ne omenjam cel dosje razvojne pomoči, ki jo Evropska unija namenja tem državam z namenom, da se izboljša ekonomski status, kar bi omogočalo posameznikom, da lahko kvalitetno življenje živijo tudi v državah od koder prihajajo.
Zdaj, v samih pogajanjih, o besedilu od tega globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je Slovenija imela nekaj lastnih stališč, ki jih zagovarja. Med drugim pomen spoštovanja prava in človekovih pravic za vse migrante, zaščita najbolj ranljivih migrantov, predvsem otrok brez spremstva. Seveda jasno razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi migranti ter med migranti in begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Poudarjali smo pomen deljene solidarnosti in odgovornosti tako držav tranzita kot izvora in cilja. Poudarili smo na pomen naslavljanja vzrokov migracije, pomen učinkovitega sodelovanja pri vračanju in ponovnem sprejemu s strani držav izvora. In seveda, uspešno vključevanje ter potrebo po boju proti vsaki obliki diskriminacije, ksenofobije, netolerantnosti do migrantov in seveda pravic vsake države, da nadzira svoje meje ter opravi mejne postopke v skladu z mednarodnim pravom. Skratka, kot rečeno, Evropska unija je nastopala skupno v začetku, predstavljala je v zadnjem času nas Avstrija kot predsedujoča država članica, res pa je, da se je Madžarska od tukaj oddaljila od skupnega stališča Evropske unije, ki do zdaj ostaja enako. Vizija madžarske v tem pogledu je primarno usmerjena h krepitvi nacionalnih migracijskih politik, torej nimajo oni težav samo s to deklaracijo, ampak na sploh želijo, da se politiko migracij urejuje vsaka država zase in kot nacionalna politika, in da ne temelji več na nekem skupnem sodelovanju. Tako da vse ostale države članice tega pogleda nismo delile in širše razumevanje te problematike je seveda bodrilo k temu, da smo skupaj nastopili kot enotna skupina pri teh pogajanjih. Tako da res je, sprejeta bo ta deklaracija v decembru, kot sem rekel, z aklamacijo vseh držav, približno 200 držav Združenih narodov.”
Kakšno je vaše mnenje, lahko odgovorite v anketi
Celotna marakeška deklaracija je takšna:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/11/20180503_declaration-and-action-plan-marrakesh_en.pdf”]
Širše dogajanje, ki se bo končalo decembra, pa kaže ta dokument:
[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/11/COM-2018-167-F1-SL-MAIN-PART-1.pdf”]
Komentarji (8)
Disqus Comments (7)