Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Javnost sojenj: Florjančič umaknil ignoriranje sodb evropskega sodišča za človekove pravice

(Last Updated On: 31/10/2018)

Predsednika republike Boruta Pahorja sta predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in vodja gospodarskega oddelka vrhovnega sodišča Vladimir Balažic danes obvestila, da umikata izjavo vrhovnega sodišča, da ne bodo spoštovali sodb evropskega sodišča za človekove pravice o javnosti sojenja, s čemer se “odpravijo nesporazumi glede dolžnega spoštovanja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice”. Nenaden pogovor pri Pahorju je predlagal Florjančič, iz Pahorjevega urada pa so po tem srečanju sporočili, da je Pahor “pozdravil to odločitev Vrhovnega sodišča, saj odpravlja dvome glede spoštovanja odločb sodišč”.

Florjančič: So težave, a sodbe veljajo

Florjančič je po pogovoru s Pahorjem sporočil, da v soglasju z vodji oddelkov Vrhovnega sodišča umika sporno sporočilo, ki je povzročilo negativen odmev v javnosti, zlasti pa v strokovni javnosti, in ga nadomešča s takšnimi stališči:

“Vrhovno sodišče izrecno izjavlja, da spoštuje odločbe ESČP, saj se zaveda pomena in vloge, ki jo je imelo in jo ima to sodišče pri uveljavljanju in zagotavljanju človekovih pravic v celotnem prostoru Sveta Evrope. Zato obžalujemo, da je bilo prvotno sporočilo zapisano na ta način, da je povzročilo v javnosti tudi tako negativne interpretacije.

Vrhovno sodišče sicer zaznava težavo, ki je v nekaterih sodnih postopkih v neusklajenosti domače, nacionalne zakonodaje s pričakovanji, izraženimi v odločbah ESČP glede načel, ki naj se v sodnih postopkih spoštujejo zaradi zagotovitve poštenega postopka. To je bil tudi razlog za problematiziranje obrazložitve odločbe ESČP v navedeni zadevi Pro Plus, kar pa ne more pomeniti, da se pričakuje spremembo stališč ESČP v prihodnjih odločitvah, temveč ustrezno prilagoditev domače zakonodaje, ali pa, če do tega ne bo prišlo, domače sodne prakse.”

Gre za spodrsljaj ali namerno kršitev?

Podrobnejši članek o sodnem prikrivanju pomembnih delov sodbe o goljufanju v lokalni volilni kampanji, z razlago, da morajo varovati zasebnost vpletenih politikov

Ostaja pa tudi po tem sporočilu šefa vrhovnega sodišča Florjančiča nekaj resnih dilem. Objava vrhovnega sodišča, da spoštuje le tiste odločbe evropskega sodišča, ki ga prepričajo z argumentacijo in da jih presoja evropskega sodišča “v zadevi PRO PLUS” ni prepričala in da tega zato ne bodo upoštevali, ni bila le napaka. Po neuradnih informacijah se zdi, da gre za globok spor med številnimi pomembnimi slovenskimi sodniki, pomemben del jih sodb evropskega sodišča za človekove pravice preprosto noče spoštovati in zagotavljati javnih obravnav v postopkih, kar zagotavlja pravice udeleženim v postopkih, omogoča pa tudi medijem in javnosti, da lahko spremljajo delo sodišč. Le preko javnih obravnav je to še mogoče. Slovenska sodišča vsebino sodnih odločitev (razlage sodb) do pravnomočnosti javnosti sistematično prikrivajo, sodni spisi so medijem povsem nedostopni, zaradi obvezne anonimizacije pa so na koncu objavljene sodbe nerazumljive in ni jasno, na koga se sploh nanašajo. O takšnem primeru sem poročal v primeru sojenja zaradi goljufije v kampanji župana Andreja Fištravca pred lokalnimi volitvami pred štirimi leti, ko organizator njegove kampanje ni poravnal polovice računov (podobno pa tudi vladna stranka SD). S sodišča so me v tistem primeru obvestili, da razlage sodbe prvostopenjskega sodišča, ker še ni pravnomočna, ne smem prebrati, pozneje – ko je postala pravnomočna – pa so mi poslali anonimizirano, iz katere ni mogoče ugotoviti, kdo je obsojen in kako so pomembni politiki kršili zakone in kako so napak ravnala podjetja, ki poslujejo z njimi, saj so imena posameznikov in podjetij iz sodbe na sodišču cenzurirali. Sodstvo meni, da s tem varuje osebne podatke, dejansko pa s tem kršijo pravico javnosti do obveščenosti o ravnanju tistih, ki imajo v državi oblast. Več o tem lahko preberete tu: ZAKAJ FIŠTRAVCU IN ŽIDANU DOLGOV NE TRGAJO OD PLAČ?

Ali bodo na vprašanje in proteste odgovori?

Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič v zadnjih dneh tudi (še) ni odgovoril na javna vprašanja vrhovnih sodnikov Jana Zobca, Rudija Štravsa, Tomaža Pavčnika in Barbare Zobec, kdo je avtor spornega stališča, da sodb evropskega sodišča za človekove pravice ni treba spoštovati. Odločitve na sodiščih so vedno individualne in anonimnost, ki je bila značilna za čase socializma, ko se še to ni smelo objaviti, kdo sodi, je precej neverjeten dogodek. Še v časopisih se novinarji praviloma podpišejo pod svoje izdelke. Kar je anonimno, je sumljivo. Več o pismu štirih vrhovnih sodnikov (od kakšnih 30) lahko preberete tu: Protest: vrhovno sodisce ruši pravni-red/. Da (še) niso dobili odgovora, mi je, ko sem preverjal, odgovoril vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je dodal, da je običajno, da mu predsednik vrhovnega sodišča ne odgovori v podobnih primerih.

Podobno nobenega odgovora od Pahorja, predsednika državnega zbora Dejana Židana, premiera Marjana Šarca in pravosodne ministrice Andreje Katič še niso dobili nekdanji ustavni sodniki, nekdanji evropski sodnik, nekdanja evropska pravobranilka in drugi ugledni pravniki, ki so napisali obsežen protest proti ravnanju vrha sodne oblasti: Matej Avbelj; Boštjan Brezovnik; Janja Hojnik; Borut Holcman; Janez Čebulj; Šime Ivanjko; Peter Jambrek; Tone Jerovšek; Matevž Krivic; Jernej Letnar Černič; Marko Novak; Barbara T. Perovič; Ciril Ribičič; Vasilka Sancin; Miha Šošić; Lovro Šturm; Andraž Teršek; Jurij Toplak; Ludvik Toplak; Matjaž Tratnik; Verica Trstenjak in Petra Weingerl.

Jurij Toplak je, ko sem preverjal, ali je bil kak odziv, odgovoril: “Nobenih odgovorov še nismo prejeli.” Je pa res, da so protestirali v petek, vmes je bil še vikend in bodo morda kak odgovor še dobili.

Stara praksa evropskega sodišča

Na to kaže, ker so mi, ko sem prejšnji teden preverjal, kako se bodo odzvali, iz vrhovnega sodišča in pravosodnega ministrstva poslali dodatno pojasnilo, o tem lahko več preberete tukaj. Danes pa so iz državnega zbora, ki ga vodi  Dejan Židan, sporočili, da se javno ne bo odzval na protest. Pri predsedniku republike Pahorju pa je bilo tako:

 

Posnetek je s pogovora pri predsedniku Borutu Pahorju, za katerega sta prosila predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in vodja gospodarskega oddelka Vladimir Balažic, ki sta na posnetku desno.Levo ob predsedniku je nekdanji predsednik ustavnega sodišča, danes pa predsednikov svetovalec Ernest Petrič.

Spor, ali morajo slovenska sodišča za zagotovitev poštenosti sojenja kot del pravice do javne obravnave zagotoviti pravico do ustne obravnave, se ni začel s primerom Pro plus, ob katerem je nenavadno stališče prejšnji teden objavilo vrhovno sodišče. Marca letos so mediji poročali, da je evropsko sodišče za človekove pravice v podobni zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji že razsodilo, da slovenska sodišča ne ravnajo pošteno, ker niso izvedla javne obravnave. Spor je bil o koncesiji, ki jo dodeljuje država. Evropsko sodišče je takrat zapisalo, da pravica do javne obravnave vsebuje pravico do ustne obravnave in da je le izjemoma mogoče, da se ustna obravnava ne izvede, ko gre za majhna, tehnična ali strogo pravna vprašanja. Če sojenje poteka na dveh stopnjah, mora vsaj ena izvesti ustno obravnavo. Evropsko sodišče je takrat opozorilo tudi, da so ta pravila znana že najmanj 16 let, ker jih je leta 2002 zapisalo v dveh odločbah, in dodalo, da postopek proti Mirovnemu inštitutu ni bil pošten, kot to zahteva 6. člen Evropske konvencije človekovih pravic (EKČP).  Senat sedmih sodnikov je o tem odločil povsem soglasno.

 

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 916 times, 1 visits today)

Komentarji (8)

Facebook komentarji (8)

Disqus Comments (7)

https-spletnicasopis-eu