Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Sprava o pobojih: Svetniki so obsodili napade na Todorovsko in novinarje

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:58 pop

Po presenetljivem padcu kandidatke za direktorico televizije Katje Šeruga prejšnji teden, ki jo je podprlo le 12 svetnikov, torej trije premalo, je programski svet RTV Slovenija danes začasno za pol leta za v.d. direktorico izvolil Natalijo Gorščak. Od 24 glasujočih je bilo za Gorščakovo, ki jo je po tednu premisleka predlagal generalni direktor Igor Kadunc, kar 23 svetnikov.  Programski svet je potem več kot uro precej burno razpravljal o intervjuju nekdanjega direktorja televizije Jožeta Možine s šefom vladne komisije za povojne poboje Jožetom Dežmanom, ki je tako razjezil Zvezo Borcev, da je njen predsednik Tit Turnšek v pismu generalnemu direktorju RTVS Igorju Kaduncu in šefu programskega sveta Cirilu Baškoviču zahteval naj utišajo novinarja, predlagal je celo ukinitev tretjega programa televizije in zanikal, da bi bili po vojni množični izvensodni poboji ujetnikov.

Kaj bi naredili Možini?

Dežmana namerava Zveza borcev tožiti, češ da jih je ozmerjal z Zvezo norcev in cerebralnimi paraliziranci. Zgodovinar Dežman te očitke zanika. Pred svetniki je bilo tudi obvestilo nadzornega sveta RTV Slovenija o sumu konflikta interesov: sumijo generalnega direktorja Igorja Kadunca in o svojih sumih so obvestili KPK. Pred tednom je za ti dve točki zmanjkalo časa. Kadunc zanika, da bi ravnal kakorkoli sporno.

Nobenih možnosti ni bilo, da bi za izstopajoč intervju o pomembnih vprašanjih zgodovine programski svet pohvalil Možino. V programskem svetu, ki ga vodi predstavnik SD Ciril Baškovič, ima leva sredina večino, podobno je tudi na vrhu Zveze borcev, kjer je cel kup podpredsednikov funkcionarjev SD. Kakšno bo dogajanje, je nakazala seja komisije za informativne programe, ki jo vodi novinar Marjan Dora,  kjer so gladko potrdili kritična, a še ne najbolj radikalna stališča direktorja Kadunca in varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovske. Todorovska je med drugim ocenila, da intervju, v katerem je bilo govora o množičnih povojnih partizanskih pobojih ujetnikov, ni prispeval  “k strpnemu družbenemu dialogu o travmatični preteklosti, s polnim zavedanjem odgovornosti in poslanstva, da ne poglablja razdorov in nestrpnosti, ampak pomaga pri ustvarjanju soglasja, razumevanju in spravi”. Celotno stališče je dostopno tu: todorovska-ni-prispevalo-k-strpnemu-druzbenemu-dialogu. Kadunc pa je, potem ko je v svoji pisarni sprejel Turnška, sporočil: “Oddaja Pričevalci je predvidena tudi za prihodnje leto, ali bo dr. Možina tudi v naprej vodil Intervju, pa je odvisno od urednice oddaje in odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija. Seveda pa mora tudi dr. Možina voditi intervjuje v skladu z uredniško zasnovo in načeli javne RTV Slovenija, brez podobnih napak, kot so v intervjuju z dr. Dežmanom nesporno bile. O tem govori tudi poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Takšno stališče bom zagovarjal na Programskem svetu in upam, da bom dobil podporo.”

Pred čem branijo Todorovsko?

Med zanimivimi sklepi komisije za informativne programe programskega sveta, ki je bil nekoliko preoblikovan sprejet, je, da komisija “zavrača vse oblike napadov na vse udeležence v tej zadevi posebej pa zavrača neutemeljene napade na delo Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev in jo podpira v samostojnem in neodvisnem delu.” Predsednik komisije Dora je pojasnil, da so hoteli doseči obsodbo pritiska na Možino in pritiska na Todorovsko. A sklep je ostal nejasen, Možine sploh ne omenja na prepoznaven način, pri Todorovski pa ne pove, kdo jo napada in zakaj. Najbrž se pa sklep pri Todorovski nanaša na zahtevo Združenja novinarjev in publicistov, ki je Kadunca in programski svet pozvalo k razrešitvi Todorovske zaradi sodelovanja s tajno policijo v času komunizma in dvojnih meril pri ocenjevanju dela novinarjev. Todorovska  je kategorično zanikala sodelovanje s SDV in rabo dvojnih meril pri ocenjevanju novinarjev. O tem, zakaj je njeno ime v evidenci SDV, pa je, ko sem preverjal,  sporočila: “Ni mi znano, zakaj se nahajam v registru CAE iz 80. let, ki je bil objavljen na udba.net, a tudi mene to zanima. Arhiv RS, ki je prevzel dosjeje, mi ni mogel pomagati s šifranti, ki bi pojasnili posamezne vpise v CAE, ker ti šifranti ne obstajajo. A če bi se kdaj našli, zagotavljam, da vpis ne bi povedal, da sem sodelovala, ker se to ni zgodilo.” Na seji je bilo slišati tudi ocene, da so pozivi k razrešitvi Todorovske hujša gonja kot zahteve Zveze borcev, da je treba utišati Možino. Todorovska je pomembna funkcionarka, ki opravlja presoje ravnanj novinarjev in tam so praviloma dovoljene širše razprave tudi o preteklosti posameznikov. Na seji programskega sveta predsednik Baškovič Možini, čeprav je bil tam, ni dal besede, da bi lahko ugovarjal obtožbam, je pa dobil za dve minuti besedo nekdanji predsednik programskega sveta Mitja Štular, ki je protestiral zaradi tega.

Težave, kaj pomenijo podatki v evidenca o sodelavcih in povezavah SDV, o čemer govori Todorovska, so posledica sistematičnega kurjenja in uničevanja dokumentov SDV, ko se je zrušil socialistični sistem, temelj povojnega totalitarnega sistema je bila tudi tajna politična policija. Ostali so le delci, ki so ušli uničevanju, katerih pomen pa je pogosto težko razvozlati in vloga, na katero kaže evidenca pri Todorovski, res ni jasna.

V Vzhodni Nemčiji – če primerjamo – je ostal neuničen večji del arhivov, ker so se tam ljudje uprli, ko se je razvedelo, da Stasi uničuje dokumente. Po demonstracijah so celo vdrli in zasedli osrednjo stavbo obveščevalne službe v Berlinu, ki se je pred tem desetletja imela za ščit in meč stranke, namreč tamkajšnje Zveze komunistov. 

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Pri nas je kurjenje in uničevanje potekalo precej nemoteno.

 

 

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (9)

Disqus Comments (9)

https-spletnicasopis-eu