Skrito: Zaradi konflikta interesov iz DVK črtali predstavnika Levice Majheniča

Last Updated on: 25th september 2018, 10:51 dop

Državni zbor se bo ta mesec seznanil, da je prenehal mandat nadomestnemu članu državne volilne komisije (DVK), ki tam zastopa Levico, Iztoku Majheniču. Majhenič so v državni volilni komisiji mandat odvzeli že maja, torej v času, ko je že potekala volilna kampanja pred volitvami poslancev. Od takrat ga niso več vabili na seje, njegovo ime in slika sta izginila iz spiska članov komisije.  DVK je Majheniča “izbrisala” takoj, ko so ugotovili, da je nadomestni član DVK, ki vodi predvolilna opravila, hkrati kot predstavnik stranke Levice vložil listo kandidatov stranke v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, iz katere sta bila v državni zbor pozneje izvoljena predsednik stranke Luka Mesec in Nataša Sukič. Zakon za vse volilne organe, tudi najvišjega, določa tako:

O tem, da Majheniča zaradi konflikta interesov ni več v državni volilni komisiji, ni bilo opaziti obvestil javnosti in ne poročanja medijev. Levici je ta molk pred volitvami koristil. Ni jasno,  kdaj natančno mu je DVK mandat odvzela. Slišati je, da je to storil kar zakon. Z nenavadno zamudo, šele po volitvah, se s tem dogajanjem zdaj seznanja državni zbor, ki mora poiskati naslednika. Ni nujno, da bo še iz vrst Levice.

DVK je Majheniča takoj odslovil

Biti član ali namestnik člana državne volilne komisije, kar je častna in plačana funkcija, in hkrati vlagati kandidature za eno od strank, je nezdružljivo. Če je z vložitvijo kaj narobe, to presoja državna volilna komisija. Majhenič bi v tem primeru presojal sam sebe. Ko so v državni volilni komisiji, a ne čisto takoj, ugotovili, da Majhenič opravlja delo, ki ga ne bi smel, so ga takoj izločili iz vseh postopkov. Po domače: pokazali so mu vrata. Če tega ne bi storili, bi kdo od konkurentov lahko oporekal poštenosti izvedbe volitev. Podobni primeri, da so člani komisije, denimo, kandidirali na volitvah, so bili že v preteklosti, a so člani o tem komisijo običajno obvestili pred vložitvijo kandidature. Majhenič sam po informacijah iz DVK ni vedel, da sta vlogi nezdružljivi in zato tudi ni obvestil državne volilne komisije, da je predlagatelj liste in v konfliktu interesov. So pa to sčasoma opazili državni uradniki. Zakon določa, da v primeru nezdružljivosti član državne volilne komisije izgubi mandat. Pri delu DVK Majhenič pozneje v maju ni več sodeloval. To je včeraj potrdil tudi član DVK, ki zastopa SDS, Drago Zadergal. Majhenič je lahko glasoval kot nadomestni član le, če ni bilo Zadergala. “Tudi se ni zgodilo, da bi času pred volitvami kdaj manjkal” je opozoril Zadergal.

Iz DVK so obvestilo, da je Majhenič “avtomatično” ob mandat, poslancem poslali 8. maja. Torej najmanj pet dni po tem, ko je Majhenič vložil listo. Dopis DVK pa je državni zbor dobil 11. maja. V mandatno volilni komisiji je Jože Tanko (SDS) včeraj vprašal, zakaj se poslanci niso že pred volitvami seznanili, da je Majhenič ob mandat. DZ se je na izrednih sejah sestal 22. in 24. maja in bi to bilo mogoče izvesti. 22. maja so govorili o problemih otroške srčne kirurgije, zadnjo sejo, 24 maja, pa so posvetili ugotovitvam preiskovalne komisije Janija Möderndorferja o iraški milijardi na NLB in podobnem.  Predsednik mandatno volilne komisije Ivan Hršak (Desus) je Tanku odgovoril, da v prejšnjem mandatu ni vodil mandatno volilne komisije, da bi pa naj  obravnavo problema Majheniča onemogočila nesklepčnost. Milan Brglez (SD), ki je v prejšnjem mandatu vodil državni zbor in je bil tudi na seji MVK, pa ni nič dodal, čeprav ga je Tanko spodbujal,. da bi pojasnil, kam je ta primer izginil pred volitvami.

Ali bo Levica Majheniča ponovno predlagala za svojega zastopnika ali pa bo sedež pripadel kakšni drugi stranki, je še nejasno. Na volitvah je bila precej uspešnejša od Levice stranka LMŠ Marjana Šarca, ki bi sedež, ker v državni volilni komisiji nima zastopnika, lahko zahtevala tudi zase. A najprej se mora državni zbor prihodnji teden seznaniti, da je Majhenič (že nekaj časa) bivši nadomestni član DVK.