Veleposlaniki: Erjavec odpira nove ambasade, težave ima doma

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:50 pop

O ustanovitvi ambasad v Združenih arabskih emiratih v Abu Dabiju in v Maroku v Rabatu danes za zaprtimi vrati razpravlja odbor za zunanjo politiko (OZP), ki bo zaupno zaslišal tudi  dva kandidata za veleposlanika. O ukinitvi slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem pa bo ta odbor, ki ga vodi Jožef Horvat (Nsi) razpravljal jutri na skupni seji s komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Ivan Hršak (Desus).

Primož Hainz solistično prehitel ZL

Danes bo opozicijska Združena levica (ZL) predstavila priporočilo vladi o notifikaciji avstrijske državne pogodbe, ki so ga poslali vsem političnim strankam. Da bi notifikacijo zahteval kar kolegij predsednika državnega zbora Milana Brgleza, je že prejšnji teden solistično predlagal podpredsednik državnega zbora Primož Hainz (Desus) in s tem prehitel ZL.

To je storil brez dogovora v stranki ali s predsednikom, ki je tudi zunanji minister, Karlom Erjavcem, opozarjajo iz Desusa.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) je Hainzu odgovoril z izjavo, v kateri je zapisal, da Slovenija je naslednik ADP, da  mora država narediti vse, da Avstrijo opozori, da bi kakršnokoli določanje nemškega jezika kot edinega jezika Avstrijske Koroške, bilo v neskladju z Avstrijsko državno pogodbo, pa tudi z mednarodnimi konvencijami in drugimi akti. Pozval pa je tudi proti prehitrim reakcijam, ki bi »lahko v aktualni situaciji slovenski narodni skupnosti na Avstrijskem Koroškem bolj škodile kot koristile.”

Bo Škrilčeva prava za Avstrijo?

Odbor za zunanjo politiko danes še ne bo govoril o kandidaturi zdajšnje veleposlanice na Madžarskem Ksenije Škrilec za novo veleposlanico v Avstriji, kar dviguje precej prahu, ker je o kandidatki slišati, da se že na Madžarskem zadnja leta ni najbolj izkazala in da je veliko vprašanje, ali je primerna za Dunaj.

Med bolj zlobnimi je slišati, da je Škrilčeva tretjerazredna uradnica. Takšne ocene iz opozicijskih strank so včasih tudi namerno oblika diskreditiranja.

A da ob Škrilčevi ni vse enostavno, je slišati tudi iz koalicije. Postopki imenovanja veleposlanikov so zaupni, neuradno pa je bilo te dni slišati celo govorice, da bi naj vlada njeno kandidaturo umaknila. A dodatna preverjanja te informacije niso potrdila. Kdaj bi o njeni kandidaturi odbor lahko govoril, je še nejasno.

Za zunanje ministrstvo je obdobja varčevanja kot kaže konec: ambasadi v Združenih arabskih emiratih in Maroku nista edini, ki nastajata. Poslancem se je pred časom že predstavila Kristina Radej, sedanja začasna odpravnica poslov za Iran in Pakistan, ki je v postopku imenovanja za veleposlanico na novi ambasadi v Iranu.

Serija novih ambasad in veleposlanikov

V Abu Dabiju, kjer bo nastala ena od novih ambasada, je bil premier Miro Cerar na obisku pred tednom: srečal se je s predsednikom vlade Združenih arabskih emiratov in vladarjem Dubaja Sheikhom Mohammedom bin Rashid Al Maktoumom, z ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje šejkom Abdullahom bin Zayed Al Nahyanom in predsednikom Višjega pripravljalnega odbora za Dubaj EXPO 2020 šejkom Ahmedom bin Saeedom Al Maktoumom.

Ko gre za veleposlanike, se sredi leta obeta velika rotacija. Če se ne zaplete s soglasji, bo na najpomembnejšem veleposlaništvu v Washingtonu postal ambasador Stanislav Vidovič.

Vidovič ima nekaj težav z opozicijsko SDS, od koder mu očitajo, da v obveščevalni službi ni delal le za Miho Brejca v času osamosvajanja, z obveščanjem bi se naj ukvarjal že prej.

Vidovič podpore poslancev za zaprtimi vrati za veleposlanika v ZDA ni dobil. Odločno proti so bili poslanci SDS. Član zunanjepolitičnega odbora, v katerem so predstavitve, je tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.

Informacije v medijih, da bi naj pred osamosvojitvijo delal za SDV, je Vidovič ostro zanikal in napovedal tudi tožbe.

Vidovič je zadnja leta generalni sekretar zunanjega ministrstva, leta 2014 je bil na ustanovnem kongresu SMC in je član te stranke.

Pred osamosvojitvijo je Vidovič diplomiral na FSPN (danes FDV), sodil je v krog študentskih aktivistov, ki jih je vodil sedanji predsednik republike Borut Pahor.

Do srede leta bo v ZDA državo še zastopal Božo Cerar.

V Berlinu bo veleposlanik postal nekdanji predsednik SLS Franci But.

Zdaj je tam  Marta Kos Marko, ki je bila nekoč direktorica vladnega urada za informiranje, v zgodovino pa se je vpisala tudi, ker je s plačilom oglasov proti desnici kot zasebnica sodelovala v volilni kampanji pred volitvami leta 2008.

Da donatorje za kampanje predsedniki pozneje nagradijo s položaji veleposlanikov v pomembnih prestolnicah je značilno za ZDA.

V Budimpešto bo odpotoval Robert Kokalj, na Slovaško Gregor Kozovinc, v Bosno Zorica Bukinac. Sedanja državna sekretarka Darje Bavdaž Kuret bo pri OZN v New Yorku nadomestila Andreja Logarja, na Kosovo bo po neuradnih podatkih najbrž odpotoval Bojan Bertoncelj, druga sekretarka na ministrstvu Sanja Štiglic pa bo odpotovala v nizozemski Haag, je slišati povsem neuradno iz vlade in parlamenta.