Last Updated on: 6th september 2018, 06:31 pop

Združenje za slovensko besedo, ki ga vodi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Stane Granda se je odzvalo na že drugo pismo generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca, v katerem je ta odgovarjal na  množico pisem, ki jih je prejel od kritikov in zagovornikov intervjuja, ki ga je novinar Jože Možina naredil s šefom vladne komisije za povojne poboje dr. Jožetom Dežmanom.  Že pred tem je Kadunc pisno odgovarjal šefu zveze Borcev Titu Turnšku, ki ga je tudi povabil na pogovor in Turnšek je na pogovor v direktorjevo pisarno tudi prišel, o čemer podrobneje poročam v povezanem članku tukaj.  Pismo Grande Kaduncu objavljam v celoti, ker gre za pomembno polemiko o novinarstvu in vlogi in pomenu javnega zavoda RTV, v nadaljevanju pa lahko preberete tudi Kadunčevo pisanje, na katero Granda odgovarja.

“Drugo odprto pismo Javnemu zavodu RTV Slovenija
Spoštovani generalni direktor Javnega zavoda RTV Slovenija, gospod Igor Kadunc!

V Vašem odgovoru z dne 21. 8. 2018 na pisma v zvezi odzivi na oddajo Intervju, v kateri je voditelj dr. Jože Možina gostil dr. Jožeta Dežmana, med drugim piscem zagotavljate, da je cilj vašega delovanja javna RTV Slovenija v najboljšem pomenu besede. Menimo, da je vprašanje delovanja javne RTV pri tem res ključno. K temu je potrebno pristaviti, da gre za delovanje javne RTV v pogojih svobodne, pluralne, odprte družbe. V tem smislu želimo izpostaviti nekaj ključnih načel in naših ugotovitev, pa tudi upravičenih pričakovanj.

Temeljno vprašanje, ki se pri odzivih na omenjeni intervju zastavlja, je usoda prostora javnosti in njegove skladnosti z načeli svobodne, demokratične družbe. Bodo svoboda izražanja, pravica do celovite informiranosti o zadevah, ki so pomembne za celotno družbo, in enakost pravice do javne besede spoštovane in bo omogočen dialog na podlagi razuma, moči argumentov in spoštovanja dejstev? Ali pa bo prišlo do prevlade teženj po zapiranju tega prostora za nekatera pomembna dejstva, ki so za oblikovanje javne zavesti odločilnega pomena, pa seveda tudi v smislu vse večje selektivnosti pravice do javne besede? Gre za vprašanje usode svobode izražanja, ene od temeljnih pravic in svoboščin vsake svobodne, demokratične družbe, ki je opredeljena v 39. členu ustave Republike Slovenije in v 10. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Vprašanje usode svobode izražanja je ključno vprašanje za Javni zavod RTV Slovenija, ki se pri tem nahaja pred svojo veliko preizkušnjo. To mora biti tudi temeljni kriterij pri presoji odzivov na omenjeni Intervju, saj morajo biti tudi notranji pravilniki naravnani na spoštovanje teh osnovnih načel. Na tej podlagi Združenje za slovensko besedo vrednoti ravnanje vodstva RTV Slovenija, njegovega programskega Sveta in varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. V Vašem odgovoru se sklicujete na poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev in njene ugotovitve napak, ki naj bi »v intervjuju z dr. Dežmanom nesporno bile«. Ne navedete pa nobene konkretne napake.

Poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev (razdelek III, točka 4. poročila) prav tako ne omenja nobene konkretne napake in dokaza zanjo, ampak navaja splošna razmišljanja o pomembnih načelih in smernicah in nato zaključi z ovrednotenjem ravnanja voditelja oddaje v intervjuju, a brez kakršnih koli konkretnih argumentov in dokazov: »Voditelj obravnavane oddaje Intervju v konkretnem primeru ni ravnal tako (op. torej v skladu s pred tem navajanimi splošnimi načeli in smernicami).« Takšen način vrednotenja in argumentiranja je povsem nesprejemljiv in kaže na očitno pristranost. Kajti kako lahko drugače razumemo doslej nikakršen odziv vodstva zavoda RTV Slovenija in varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev na radijsko oddajo Labirinti sveta z dne 9. 8. 2018? V njej je namreč novinar Matej Šurc v sicer zunanjepolitični oddaji v končnem komentarju povedal: »Evropo obvladuje desničarski populizem, okrepljen z reakcionarno ideologijo sovraštva do tujcev, sovraštva do drugačnosti. Takšna politika vlada na Poljskem, na Madžarskem, Češkem, v Avstriji, Italiji, pa tudi na Hrvaškem. Slovenija se nahaja v nevarnem okolju. Ali se ti, ki že dolge tedne kujejo koalicijo, sploh zavedajo, kaj čaka Slovenijo, če jim spodleti? Zavladal bo klerofašizem, obrobna NovaTV bo postala nacionalna TV. Povampirjeni homofobi in lažni domoljubi bodo bruhali svoj gnev z oblastnih položajev. Slovenska politika ima še eno priložnost, da pretrga to nagnusno koalicijo, ki se razteza od Baltika do Jadrana. Slovenija morda v zgodovini moderne Evrope še nikoli ni imela tako odgovorne naloge, kot jo ima danes.« Potem se je znesel še nad poslušalko, ki se je nad takimi izrazi pritožila, jo poniževal in grozil s »Smrt fašizmu«.
Upamo, da se pri zdravorazumski presoji še lahko strinjamo, da navedeni stavki Mateja Šurca niso novinarski komentar, ampak sovražno zmerjanje, žaljenje in ščuvanje proti drugače mislečim državljanom ter proti sosednjim državam, ki je po ekstremistični retoriki še najbolj podobno prvim povojnim letom v dobi enoumja! Da o komunikaciji vašega delavca s plačnikom RTV prispevka sploh ne govorimo.

Spoštovani gospod generalni direktor, v nekaj dneh ste se odzvali na pismo Zveze združenj borcev, ki razen pavšalnih kritik ni vsebovalo nobene vsebinske pripombe, varuhinja pa je kljub času dopustov v 12 dneh spisala celo posebno poročilo v primeru omenjenega Intervjuja in ga javno objavila z jasno tendenco obsodbe dr. Jožeta Možine. Seveda je to ravnanje prozorno. Če pa ga primerjamo z neukrepanjem zavoda, Vas in varuhinje v primeru Šurc, pa postane slika delovanja RTV in Vašega ravnanja nevzdržna. Od evidentno spornega ravnanja in kršitve novinarske etike je minilo več kot tri tedne, a nismo zasledili Vašega pisma, s katerim bi se opravičili javnosti in pritožiteljici, tudi nobenega posebnega poročila varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev! Vaša dvojna merila so tu vnebovpijoča, ob tem, da sploh ni mogoče primerjati vsebinsko dovršenega intervjuja z dr. Jožetom Dežmanom z nestrpnim izpadom Mateja Šurca.

Po eni strani vodstvo RTV Slovenija in varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev po ideološkem pritisku Zveze združenj borcev problematizira intervju, v katerem je gost dr. Jože Dežman navedel že nekaj časa na podlagi zgodovinskih raziskav znana dejstva, ki so bila v preteklosti zaradi ideoloških razlogov zamolčana in prikrivana; povsem drugače pa RTV Slovenija mirno dopušča programsko vsebino – omenjena oddaja Labirint in izjava novinarja Mateja Šurca –, ki je do drugače mislečih sovražna, žaljiva in nima z novinarskimi standardi ničesar skupnega. Menite, da je dopustno, da je novinar Radia Slovenija ugotavljal, da bo v Sloveniji, če g. Šarcu koalicije ne bi uspelo sestaviti, zavladal klerofašizem (v politični praksi je klerofašizem fašistična diktatura z izrazito podporo klera ali politična organizacija, ki teži k taki ureditvi)? V Vašem odgovoru navedete, da imajo javne radiotelevizije več nalog, »ena najpomembnejših pa je celovito obveščanje javnosti na način, ki ne razdvaja.« Ob tem merilu je še očitnejša ideološka pristranost pri vrednotenju obeh oddaj, kajti intervju dr. Možine z dr. Dežmanom je slonel na dejstvih, ki so se izkazala na podlagi zgodovinskih raziskav, medtem ko so izjave novinarja Šurca izrazito ideološko obarvane, nikakor ne temeljijo na dejstvih, pač pa so oblika sovražnega govora do desno-sredinsko opredeljenih državljanov RS. V Vašem odgovoru na odprto pismo ZZB ste na koncu zapisali: »Kot javnost od nas pričakuje objektivnost in verodostojnost, tako tudi sam od zaposlenih pričakujem strokovnost ter predanost resnici.«

V intervjuju z dr. Dežmanom so bila izpostavljena objektivna in verodostojna dejstva in voditelj intervjuja, dr. Možina, je intervju vodil strokovno in s predanostjo resnici. Izjave novinarja Šurca pa so v očitnem nasprotju s kriteriji, ki ste jih navedli v pismu ZZB. Javni zavod RTV Slovenija ima v svobodni, demokratični družbi, ki se je po propadu na ideologiji utemeljene totalitarne ureditve nedavno vzpostavila, izjemno poslanstvo, pa tudi odgovornost. Eden od temeljnih pogojev za utrjevanje in razvijanje demokratične, svobodne družbe, je odprtost za zgodovinsko artikulacijo resničnosti. Raziskovanje slovenske polpretekle zgodovine ni pomembno le za zgodovinsko stroko kot tako. Svobodna, demokratična kultura je v odločujoči meri odvisna od odprtosti za resnico, od sprejemljivosti za resnična zgodovinska dejstva in od zmožnosti njihovega moralnega ovrednotenja. Zato je bil prispevek zgodovinarjev dr. Možine in dr. Dežmana pomemben tako z vidika zgodovinske stroke kot tudi z vidika javnega, demokratičnega interesa.

Naravnost škandalozno pa je, da v svobodni, demokratični družbi kdorkoli zahteva zapiranje javnega prostora, da vanj ne bi smela vstopati stvarna dejstva in da bi bilo onemogočeno njihovo ovrednotenje. V primeru napadov ob omenjenem intervjuju na avtorja oddaje in na tovrstne oddaje nasploh gre za popolnoma nesprejemljive reakcije brez kakršnih koli stvarnih argumentov zoper izražena dejstva. Gre za eklatanten napad na svobodo govora in na pravico do celovite informiranosti o dejstvih, ki so pomembna za celotno družbo. Gre za reakcije v popolnoma protidemokratičnem duhu, naslanjajoče se na mitično prikrojeno interpretacijo polpretekle zgodovine. Cilj tovrstnih pritiskov na RTV je, da bi bila načela svobodne, odprte družbe podrejena ideološki pristranosti. Gre za reakcijo ostankov preteklega režima? Kajti kako lahko drugače razumemo vrednotenje, ki iz teh reakcij izhaja, vrednotenje, ki temelji prav na nespoštovanju stvarnih dejstev in na nesprejemljivem opravičevanju revolucionarnega in ideološkega nasilja? Tovrstni ideološki in politični pritiski zoper novinarja dr. Jožeta Možino, zahteve po ukinitvi ali spremembi zasnove oddaj Intervju, Pričevalci ter 3. programa TVS nikakor nimajo mesta v svobodni, demokratični družbi. Zelo nas skrbijo tudi posredno in neposredno izražene grožnje avtorju oddaje Jožetu Možini, ki so vredne ostrega zavračanja in zahtevajo takojšnjo reakcijo ustreznih inštrumentov pravne države, zaščito integritete vašega zaposlenega in v tem duhunedvoumno ukrepanje Javnega zavoda RTV Slovenija.

Ideološki pritiski, ki smo jim priča, nas navdajajo z veliko zaskrbljenostjo. Opominjajo nas na upravičenost skrbi, ki jo izraža pred dvaindvajsetimi leti sprejeta resolucija št. 1096 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki govori o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov. Resolucija opozarja na številne nevarnosti neuspelega prehoda iz totalitarnega režima, ki pretijo na novo vzpostavljenim pluralnim demokracijam, temelječim na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in različnosti, pa tudi svobodi v medijskem prostoru. Dvaindvajset let po sprejemu te resolucije smo priča popolnoma nedopustnim ideološkim pritiskom proti svobodi izražanja in informiranosti ter svobodi v medijskem prostoru. V to kampanjo so vključeni tudi dokazani sodelavci zloglasne SDV. Priča smo tudi neargumentiranim, tendencioznim mnenjem varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Dvom v verodostojnost presoj in postopkov organov javnega zavoda RTV pa se poraja tudi zaradi neuravnotežene sestave programskega sveta RTV glede na veljavne norme.

Javni zavod RTV Slovenija je zato pred veliko preizkušnjo. Bo dovzeten za tovrstne nedopustne ideološke pritiske ali pa bo pred njimi zaščitil svojo integriteto in integriteto novinarjev, ki so se znašli pod tovrstnimi napadi in grožnjami? Bo pri svojih presojah oddaj zmogel upoštevati enaka objektivna merila? Iz medijskih zapisov smo izvedeli, da ste dne 21. 8. 2018 na pogovor sprejeli predsednika ZZB, Tita Turnška ob prisotnosti odgovorne urednice Informativnega programa in vodje Službe za komuniciranje. Javni zavod RTV Slovenija je v informaciji o srečanju med drugim zapisal tudi, da je »nezadovoljstvo, izraženo v odprtem pismu ZZB … generalni direktor seveda vzel resno.« Prav tako pa je bilo razumeti, da je pogovor potekal tudi o novem programskem načrtu.

Spoštovani gospod generalni direktor, Vas in slovensko javnost kot plačnike RTV naročnine želimo seznaniti, da nas zelo skrbi dogajanje v Javnem zavodu RTV Slovenija, ki je po problematiziranju intervjuja s strani ZZB in stranke SD tudi zaradi Vaših odzivov pridobilo zelo negativne izglede za svobodo govora in medijskega ustvarjanja na RTV Slovenija. Smo na pomembni točki preloma, ko javna radiotelevizija morda ne bo zmogla več opravljati svoje temeljne funkcije reprezentanta pluralnosti v slovenskem medijskem prostoru. V tem primeru kot del javnosti ne moremo stati križem rok.  Glede na vse navedeno Združenje za slovensko besedo pričakuje in zahteva, da organi RTV nemudoma obravnavajo nedopusten sovražni govor novinarja Mateja Šurca v omenjeni oddaji Labirint, ukrepajo glede nepravilnosti in o tem javno poročajo. Še vedno pa pričakujemo odgovor na naše tri zahteve iz javnega pisma z dne 12. 8. 2018:
– Zavod RTV Slovenije naj se zave svojega izjemno velikega zaostanka in deficita na področju obravnav komunistične revolucije oziroma državljanske vojne v Sloveniji, saj je to tematika, ki po številu človeških žrtev, po neizmernem trpljenju njih in njihovih zatiranih družin, kot tudi po kazenskopravni razsežnosti storjenih zlodejstev ter po pomenu, ki ga je imela revolucija za poznejše družbeno življenje Slovencev, presega vse druge slovenske teme zadnjih stoletij vse do danes.
– Zavod RTV Slovenija naj učinkovito in javno zaščiti integriteto dr. Jožeta Možine ter pripozna etično vrednost njegovih prizadevanj za resnico o komunistični revoluciji na Slovenskem.
– Zavod RTV Slovenija mora upoštevati velike potrebe in želje velikega dela slovenske javnosti, zlasti oseb in segmentov družbe, ki jih je komunistični sistem nekoč zatiral ali jim kratil pravice, za oddaje dr. Jožeta Možine in omogočiti njihovo neokrnjeno nadaljevanje.

Spoštovani g. generalni direktor, prosimo Vas, da nas glede te pereče tematike v najkrajšem možnem času sprejmete na pogovor.
V pričakovanju pogovora, za katerega Vas prosimo, Vas lepo pozdravljamo!
Združenje za slovensko besedo
dr. Stane Granda, predsednik
Ljubljana, 2. september 2018”

Kadunc: “V intervjuju Možine so nesporno bile napake”

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je po odgovoru šefu zveze borcev Titu Turnšku zdaj napisal še dodatno pismo, a katerim odgovarja na precejšnjo množico pisem, ki jih je prejel od kritikov in zagovornikov intervjuja, ki ga je novinar Jože Možina naredil s šefom vladne komisije za povojne poboje dr. Jožetom Dežmanom.  Številna pisma sem objavil tudi v Spletnem časopisu, del jih lahko preberete tu.

Kako daleč bosta šla Zveza borcev in SD?

Pogovor Možine z Dežmanom je bil tudi o množičnem pobijanju ujetnikov, ki jih je po vojni zagrešila partizanska vojska po ukazu vodstva Zveze komunistov. Trupla je vojska načrtno skrivala po vseh mogočih jamah, gozdovih in rudarskih jaških, pozneje pa dolga desetletja s partijsko oblastjo prikrivala vse skupaj.  Zveza borcev predstavlja tudi tiste borce, ki so po vojni zločine zagrešili in pozneje prikrivali. V vrhu zveze borcev so ob Turnšku, ki je bil nekoč politik SDS, pozneje za SLS obrambni minister in veleposlanik na Kitajskem, kar trije podpredsedniki, ki so nekdanji funkcionarji SD, torej stranke, ki je naslednica Zveze komunistov. Zdi se, da je Turnšek z intervenco le nadaljeval povojno tradicijo politike prikrivanj in to si je upal storiti celo z javnim pozivom, da je treba utišati novinarja.

Zadnje dni je bilo po televiziji slišati, da bi vladajoči (SMC, Desus, SD), ki imajo odločno večino v programskem in nadzornem svetu RTV Slovenija, lahko celo odstavili Kadunca, ker ne utiša Možine. A je točnost takšnih govoric zelo težko preveriti. Je pa točno, da doslej Kadunc proti Možini ni sprožil kakšnih ukrepov, ga je pa jutri povabil na pogovor.

Tudi drugo pismo Igorja Kadunca objavljam v celoti in brez posegov:

“Ljubljana, 21. 8. 2018
Številka: 01-485/2018
Spoštovani!

Po oddaji Intervju, kjer je voditelj dr. Jože Možina gostil dr. Jožeta Dežmana, sem prejel zelo veliko pisem, e-sporočil in odprtih pisem s podobno vsebino. Ker se ne morem odzvati na vsakega posebej, bom skušal odgovoriti na večino vprašanj in navedb iz pisem. Večini je skupno, da naj vodstvo RTV Slovenija zaščiti dr. Jožeta Možino, oziroma, da ga nismo zaščitili dovolj, da so oddaje, ki jih pripravlja, zanimive in odpirajo teme, ki naj bi bile zamolčane, in da naj se oddaja Pričevalci ne ukine. Drugi pa so mnenja, da takšna oddaja sploh ne bi smela imeti mesta v programih RTV Slovenija.
Da bi razumeli moja že do sedaj posredovana stališča, je treba opozoriti na nekaj dejstev, ki očitno niso dovolj splošno znana. Javne radiotelevizije imajo več nalog, ena najpomembnejših pa je celovito obveščanje javnosti na način, ki ne razdvaja. Da lahko javne radiotelevizije to svojo funkcijo opravljajo tako, da se temu cilju čim bolj približajo, morajo slediti določenim pravilom delovanja. Novinarji oziroma uredniki imajo namreč svoja prepričanja, vendar tudi na drugih javnih radiotelevizijah veljajo pravila, da morajo, ko nastopajo pred kamero ali pripravljajo oddaje, podajati stvari kar se da nevtralno, saj lahko le tako zagotovijo verodostojnost. S tem se izognejo, da bi z morebitnimi nepopolnimi ali tendenciozno podanimi informacijami vzbujali nepotrebne napetosti. Načelo politične uravnoteženosti imamo celo zapisano v zakonu. Že večkrat sem povedal, da moramo stremeti predvsem k temu, da podajamo informacije točno in celovito, to, da so preverjene in temeljijo na dejstvih, pa je tako in tako jasno.
RTV Slovenija ima način delovanja formalno urejen v dveh dokumentih: Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija (v nadaljevanju »poklicna merila«) in v Programskih standardih (v nadaljevanju »standardih«). Prva je sprejel Programski svet leta 2000, druga 2006. Oba še danes veljavna dokumenta moramo upoštevati vsi. Pomemben je predvsem prvi akt, saj novinarjem javne radiotelevizije postavlja strokovna pravila glede poročanja na način, da se zadosti poslanstvu javnega zavoda. Poklicna merila so do danes ostala nespremenjena, torej tudi v mandatu dr. Grande in dr. Štularja, kar je razumljivo, saj gre za splošno priznane poklicne in civilizacijske norme. Standarde pa je sprejel programski svet pod vodstvom dr. Grande. Res pa so danes že nekoliko zastarela, saj ob njihovem nastanku še ni bilo socialnih omrežij. Prav zato pripravljamo dopolnitve oziroma priporočila za ravnanje in komunikacijo zaposlenih na omenjenih platformah. Ob upoštevanju vseh teh pravil se verjetno nikomur ne zdi sporno, da v oddajah RTV Slovenija dosledno preprečujemo žalitve, smešenje in vse druge oblike poseganja v integriteto ljudi. To pomeni, da se verjetno vsi strinjamo, da gostje v oddajah TV Slovenija svojih kolegov ne smejo poimenovati z »obrtno in tudi sicer rahlo zaplankanimi kruhoborci«, »zgodovinopisno sramoto«, »zgodovinskimi resničarji« … oziroma, da so »del brezupne patologije«.
Zelo verjetno se tudi strinjamo, da je izjave, da je bila v Sloveniji prisotna kolaboracija z Italijani in Nemci, nerodno opredeliti za »slaboumne« in »praktično odveč«. Prav tako je nedopustno del politike in medijev ter veterane opredeliti kot »družbo norcev«, ki trpijo za »cerebralno paralizo« in »emocionalno invalidnostjo«, ki bi lahko ustanovili »zvezo norcev, namesto kakšnega drugega gojitelja vrednot«.
Oddaja Intervju je namenjena predstavitvi osebnosti in ne polemičnim tematikam. Izbor žanra intervjuja (kjer imamo le enega sogovorca) pa za podajanje vsebin, o katerih ne med strokovnjaki ne v družbi ni enotnih pogledov, ni bil pravilen. To jasno izhaja tudi iz opredelitve te oblike oddaje v poklicnih merilih.
Pišete mi, da naj zaščitim dr. Možino pred pritiski, predvsem Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Menim, da to ni bil pritisk na dr. Možino, saj so bili protesti in pritožbe, da mu moram kot generalni direktor preprečiti vodenje in ukiniti oddajo Pričevalci, naslovljeni name. Dejstvo je, da nisva ne jaz ne odgovorna urednica sprejela nobenih ukrepov proti dr. Možini. Kot generalni direktor dopuščam različna mnenja, ne podlegam pa nobenim pritiskom.
Skrbeti moram za delovanje javne RTV Slovenija, kot je določeno z zakonom, pristojnosti nadzora ima Državni zbor RS, predvsem pa od njega imenovan Programski svet. Ta določa programske zasnove in spremlja njihovo uresničevanje. Na osnovi pripomb in predlogov gledalcev in poslušalcev lahko generalnemu direktorju predlaga spremembe, ki morajo biti uvedene v programih. Iz tega izhaja, da bi se lahko zaradi zapisanega oziroma izrečenega zgolj vodstvo počutilo ogroženo.
Posredovana sporočila zaskrbljenosti in podpore tako doživljam kot zahtevo za zaščito »že v naprej«, da ne jaz ne Programski svet ne bi kakorkoli ogrozila dela dr. Možine! Oddaja Pričevalci je predvidena tudi za prihodnje leto, ali bo dr. Možina tudi v naprej vodil Intervju, pa je odvisno od urednice oddaje in odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija. Seveda pa mora tudi dr. Možina voditi intervjuje v skladu z uredniško zasnovo in načeli javne RTV Slovenija, brez podobnih napak, kot so v intervjuju z dr. Dežmanom nesporno bile. O tem govori tudi poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev. Takšno stališče bom zagovarjal na Programskem svetu in upam, da bom dobil podporo.
Večkrat sem že poudaril, da se bomo o problematiki predvojne, vojne in povojne vsebine še ukvarjali, vendar s strpnostjo do različno mislečih, s podajanjem argumentov, stališč in obrazložitev. Vsem piscem se zahvaljujem za njihov trud in ob tem zagotavljam, da je cilj mojega delovanja javna RTV Slovenija v najboljšem pomenu besede.
Želim si tudi, da bi vsi prepoznali pomen RTV prispevka kot finančne osnove za delovanje javnega servisa, ki nam zagotavlja politično neodvisnost in predstavlja osnovni pogoj za nemoteno delovanje.

S spoštovanjem!

Generalni direktor RTV Slovenija
Igor Kadunc”

V originalu kot pdf slika:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/08/Odziv-Igorja-Kadunca1.pdf” title=”Odziv Igorja Kadunca1″]