Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Levica nepodpisano zavrnila vabilo Amchama, a ti še vabijo

(Last Updated On: 29/08/2018)

“Izpostava tuje lobistične organizacije, ki goji radikalno nasprotujočo vizijo razvoja slovenske družbe, nikakor ni na vrhu naših prioritet,” so z daljšim pismom iz Levice Luke Meseca zavrnili vabilo na pogovor ameriške gospodarske zbornice (Amcham) v Sloveniji.

Levica kar brez podpisnika

Na zavrnitev se je generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik že odzvala s podobno obsežnim pismom, da so negativno presenečeni nad odgovorom Levice in da očitno predstavniki Levice ne poznajo organizacije Amcham. V odgovoru so zapisali tudi: “Razumemo, da za Levico nismo prioriteta, naše vabilo k dialogu pa vendar ostaja. Žal v pismu Levice nismo zasledili podpisnika, v AmCham Slovenija pa se kot odgovorni osebi z veseljem kadar koli odzoveva Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija, in mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija.”

Iz Amchama so Levico k pogovoru povabili, kar je sprožilo celetno polemiko, ker je, kot so zapisali, poslanka Levice na izredni seji Državnega zbora ob volitvah mandatraja, “v hramu demokracije dejala, da je potrebno izločiti tiste subjekte in posameznike v državi, ki so obremenjeni z AmCham Slovenija”.

Le Levica ni predstavila programa

Zapisali so še: “Tovrstnega izključevanja ne razumemo, saj menimo, da je temelj demokracije, kakor tudi AmCham Slovenija, prav dialog in sodelovanje.” Iz Amchama Levici niso določili kakšnega datuma srečanja ali kaj podobnega, le preverjali so, ali je ta politična stranka, ki se je zavezala, da bo omogočila izvolitev vlade Marjana Šarca in da ji bo pozneje zagotavljala večino v državnem zboru, hkrati pa se razglaša za opozicijsko in je za izstop države iz Nata in zahodnih povezav, pripravljena za kak pogovor. Iz Levice so na poziv odgovorili z obsežnim pismom, ki ga v celoti predstavljam. Enako tudi odziv na ta odgovor. Amcham je nazadnje na poslovni zajtrk pred parlamentarnimi volitvami povabili vse večje stranke, da bi te predstavile, kaj načrtujejo z državo, če bodo na volitvah dobili oblast. Javni pogovor o tem, kak program imajo, je marca zavrnila le Levica Luke Meseca. So pa prišli iz vseh drugih večjih strank.

Celoten odgovor Levice je takšen:

 

“Levica se ne namerava zagovarjati pred zastopniki interesov multinacionalk

V Levici nimamo namena sodelovati z izpostavo ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, saj gre za organizacijo, ki je soodgovorna za nekatere najbolj zaskrbljujoče trende v ZDA in po svetu. Zbornica aktivno lobira proti prepotrebnim okoljskim ukrepom, prispevala je k uničenju sindikalnega gibanja v ZDA in je ena glavnih zagovornic krčenja delavskih pravic. AmCham se zavzema za razgradnjo socialne države in za povečevanje vloge zasebnega kapitala v demokratičnih procesih, kot so volitve in postopki sprejemanja zakonodaje. S propagandnimi in lobističnimi sredstvi ter preko financiranja političnih kampanj ima ameriška gospodarska zbornica osrednjo vlogo pri destabiliziranju ameriške demokracije. Preko svojih mednarodnih izpostav pa zbornica širi in poglablja integracijo držav v neformalni imperij pod vodstvom ZDA, katerega primarni namen je zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno globalno akumulacijo kapitala, na škodo delavcev, potrošnikov in okolja.

Izpostava AmCham v Bruslju je najmočnejša lobistična organizacija v Evropi, kjer lobira za interese vsaj 155 ameriških podjetji, ki so prisotna v Evropi. Pri tem so interesi teh podjetji predvsem nižji stroški dela, šibkejše regulacije na področju okolja, varnosti in zdravja pri delu ter odpiranje novih trgov za njihove produkte in storitve. V domačem kontekstu je ameriška gospodarska zbornica prva, ki podpira procese privatizacije in razgradnje ter komercializacije javnih storitev.

AmCham Slovenija zato ne moremo razumeti kot »poslovne skupnosti priložnosti in optimizma«, ampak kot lobistično organizacijo za interese, ki so po mnenju Levice nasprotni interesom prebivalcev Slovenije. Iz vabila k pogovoru razbiramo očitek nedemokratičnosti Levice. Odgovarjamo, da nimamo potrebe razpravljati o ukrepih, ki so škodljivi za delovanje in razvoj slovenske družbe.

Ameriška gospodarska zbornica ni apolitična organizacija

AmCham je v pismu Levici zatrdil, da deluje apolitično. Ta trditev enostavno ne drži. Ameriška gospodarska zbornica poskuša preko svoje izpostave v Sloveniji vplivati na akterje, ki odločajo o razvoju slovenske družbe. Različna srečanja, prireditve, medijske objave, neposredno lobiranje in konec koncev tudi javna pisma so aktivnosti, katerih cilj je poseči v javno razpravo ter vplivati na sprejem zakonodaje. Upoštevanje nasvetov AmCham bi pomenilo večjo fleksibilnost in prekarnost dela, komercializacijo javnih storitev, privatizacijo javnega premoženja, deregulacijo in nižje davke za najpremožnejše. Vse to, skupaj z dotičnim vabilom, predstavlja neposreden pritisk na demokratično izvoljene predstavnike ljudstva, da naj pod pretvezo splošnega razvoja družbe delujejo v interesu tujega kapitala.

Primer tega je denimo raziskovalni projekta Ekonomske fakultete UL leta 2015, ki ga je skupaj z ameriškimi farmacevtskimi družbami in slovenskimi zasebnimi zavarovalnicami financiral AmCham. Medtem ko se je politika ravno pripravljala na nikoli izvršeno zdravstveno reformo, ki je predvidevala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je šel predlog EF v nasprotno smer. Predlagal je širitev zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe, vstop zasebnih zavarovalnic v lastništva zdravstvenih organizacij in prodajo “neučinkovitih” zdravstvenih zavodov. EF je predlagala reformo, ki bi šla v smeri oblikovanja dveh košaric zdravstvenih pravic. Košarice A, ki bi se financirala z javnimi sredstvi, in košarice B, ki bi se financirala z zasebnimi. Študija, ki jo je financiral AmCham, je predlagala drastično privatizacijo enega glavnih stebrov socialne države.

Zavezanost apetitom kapitala se kaže tudi v neposredni podpori stranki NSi pred zadnjimi volitvami v Državni zbor, ko je AmCham podprl programska in politična prizadevanja stranke NSi, katerih program je bil na poslovnem zajtrku AmCham razglašen za najboljšega. Podpora programu stranke NSi s strani AmCham je bila pričakovana, saj bi privatizacija zdravstva, ki jo ta stranka zagovarja, omogočila še večje zaslužke zasebnim zavarovalnicam na račun siromašenja zdravstvenega sistema in naraščanja stroškov za prebivalce Slovenije. Jasno je, da si tudi ameriške zasebne zavarovalnice lahko obetajo kos te pogače.

AmCham si poleg privatizacije javnih servisov prizadeva in poziva k čim hitrejši razprodaji javnega premoženja. AmCham je na primer glasno zagovarjal in pozival k privatizaciji Telekoma Slovenije, Aerodroma Ljubljana in Nove kreditne banke Maribor. S poceni prodajo javnega premoženja si lahko tuji centri moči, ki jih zastopa AmCham, obetajo hitre zaslužke, s prevzemom strateških podjetij pa širjenje svojega vpliva in zmožnost krojiti usodo Slovenije. AmCham je bil med drugim tudi izraziti podpornik prostotrgovinskega sporazuma TTIP, ki bi v interesu multinacionalk zmanjšal varnost prehrane, znižal standarde varovanja okolja, spodkopal varovanje delavskih pravic, kmetijstvo prepustil prevladi velikih korporacij, zagotovil še manj nadzora nad delovanjem finančnih institucij, korporacijam pa omogočil, da države tožijo pred arbitražnimi sodišči, če te sprejmejo ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnje dobičke.

Procesi in zahteve po vse večji amerikanizaciji naše družbe so v navzkrižju z načeli demokracije. Za AmCham je država v prvi vrsti servis za kapital – ustvarjala naj bi pogoje za kovanje dobičkov in nemoteno delovanje globalnih korporacij.

Ameriška gospodarska zbornica deluje v nasprotju z javnim interesom

Čeprav se ameriška gospodarska zbornica in njene mednarodne izpostave večkrat napak predstavljajo kot združenja manjših in srednjih podjetji, ki jih skrbi za lokalno skupnost in okolje, je resnica povsem drugačna. Ameriška gospodarska zbornica je bila ustanovljena kot lobistična organizacija za potrebe velikih podjetji in kot odgovor na vse večje zahteve po delavskih in potrošniških pravicah ter okoljskih zahtevah v ZDA. Sčasoma je zbornica postala organizacija, ki ščiti in spodbuja najhujše ekscese ameriške industrije. V tej vlogi AmCham tudi znotraj poslovnega sveta ni legitimni predstavnik svojih domnevnih članov. Čeprav trdi, da zastopa kar 3 milijone podjetji v ZDA, je po razpoložlivih podatkih samo 200 tisoč takšnih, ki so dejansko povezani z zbornico. Od tega le manjše število multinacionalnih korporacij prispeva levji delež denarja, ki omogoča in tudi usmerja njeno delovanje.

Ameriška gospodarska zbornica deluje v nasprotju z javnim interesom na različnih področjih.

  • Po podatkih ameriške nevladne organizacije 350.org je ameriška gospodarska zbornica v letu 2010 za lobiranje namenila kar 132 milijonov ameriških dolarjev. 32 milijonov je zbornica porabila za financiranje vmesnih volitev v Kongres leta 2010. 94% tega zneska je namenila kandidatom, ki se izrekajo za podnebne skeptike.

  • Neprofitna organizacija za varstvo pravic potrošnikov Public Citizen, ki v ZDA deluje že od leta 1971 in združuje več kot 400 tisoč članov, je v poročilu iz leta 2016 razkrila, da večji del vseh finančnih sredstev namenjenih za delovanje zbornice prihaja s strani maloštevilnih velikih podjetji in korporacij.

  • Zbornica je daleč največja lobistična skupina v ZDA, ki je v zadnjih dveh desetletjih porabila skoraj 1,4 milijarde dolarjev za lobiranje pri zvezni vladi, kar je več kot trikrat več od naslednje največje lobistične skupine. Lobistična dejavnost AmCham pomeni, da lahko različna podjetja preko nje anonimno lobirajo proti neljubim politikom in ukrepom, brez da bi se morala soočati z javnim nasprotovanjem in ogorčenjem. To podjetjem omogoča, da aktivno podpirajo politike in trende, proti katerim se sicer javno izrekajo.

  • Zbornica prek svoje podružnice, Inštituta za pravno reformo (ILR), spodbuja omejevanje pravic potrošnikov in delavcev, ki bi odškodnino za krivo ravnanje podjetji iskali po sodni poti.

  • Zbornica je eden vodilnih nasprotnikov zakonov in predpisov, ki varujejo okolje. Neprestano se bori proti prizadevanjem proti podnebnim spremembam in se močno zavzema za povečano proizvodnjo fosilnih goriv, tako v zveznih državah kot v priobalnih vodah. Zbornica blokira in nasprotuje sprejemanju ukrepov za varovanje naravnega okolja.

  • Zbornica aktivno deluje za zaščito interesov finančne industrije, zlasti velikih investicijskih bank in zavarovalnic. Prizadeva si za odlašanje, oslabitev in uničenje stabilizacijskih zaščitnih ukrepov, namenjenih zaščiti potrošnikov in malih podjetij (ter širšega gospodarstva) pred izčrpavajočimi učinki naslednje krize.

  • Od začetka razprave o sprejetju Zakona o dostopni oskrbi (“Obamacare“) si je ameriška gospodarska zbornica prizadevala, da bi spodkopala prizadevanja za povečanje dostopa do boljšega zdravstvenega varstva za mnoge Američane. V ta namen je porabila več kot 100 milijonov dolarjev. Nasprotovala je pogajanjem z velikimi farmacevtskimi podjetji s ciljem zniževanja cen zdravil v ZDA, dosledno pa je sodelovala z velikimi farmacevtskimi podjetji in zdravstvenimi zavarovalnicami v kampanji proti razširjenemu zdravstvenemu pokritju in večji dostopnosti zdravstvenih storitev. V luči predsednikovanja Donalda Trumpa si zbornica prizadeva za razveljavitev Zakona o dostopni oskrbi ter za ogromne davčne olajšave za megakorporacije namesto zdravstvenega zavarovanja za desetine milijonov Američanov.

  • Zbornica postavlja korporativne profite in prejemke direktorjev pred blaginjo in varnost delavcev. Lobirala je pri številnih zakonih, povezanih s položajem in pravicami delavcev v ZDA. Zbornica se v tem kontekstu bori predvsem proti dvigu plač in ukrepom, ki varujejo zdravje in varnost na delovnem mestu.

  • Poleg naštetega omenimo še to, da je bila zbornica ves čas na napačni strani zgodovine. Zbornica se je borila proti vstopu ZDA v 2. svetovno vojno. Podprla in spodbujala je protisocialistično gonjo (The Red Scare) senatorja Josepha McCarthyija, lobirala je proti glavnim pridobitvam Zakona o državljanskih pravicah iz leta 1960 (Civil Rights Act), lobirala je proti zakonu o invalidih iz leta 1990 (Americans with Disabilities Act), poskušala je izpodbijati zakon o čistem zraku iz leta 1963 (Clean Air Act), ki je namenjen nadzoru onesnaževanja zraka na nacionalni ravni in velja za enega prvih in najbolj sodobnih okoljskih zakonov Združenih držav in enega najobsežnejših zakonov o kakovosti zraka na svetu.

AmCham ne more nastopati v vlogi socialnega partnerja

V Levici se ne čutimo moralno obvezane ali politično dolžne sodelovati z AmCham Slovenija. Po veljavni zakonodaji AmCham ni reprezentativna organizacija in zato ne more neposredno sodelovati v socialnem dialogu.

Nasprotno, kot svojo moralno obvezo in politično dolžnost vidimo prizadevanje za blaginjo in dobrobit prebivalcev Slovenije. Izpostava tuje lobistične organizacije, ki goji radikalno nasprotujočo vizijo razvoja slovenske družbe, zato nikakor ni na vrhu naših prioritet.”

AmCham Slovenija bo še naprej širila optimizem, ustvarjala priložnosti in podpirala interese slovenskih in mednarodnih družbeno odgovornih podjetij, kar prinaša delovna mesta in boljše življenjsko okolje.

V AmCham Slovenija smo negativno presenečeni nad odgovorom Levice ob našem vabilu k dialogu in sodelovanju. Očitno je, da predstavniki Levice ne poznajo naše organizacije, saj v zelo obsežnem pismu/članku pogosto mešajo AmCham Slovenija, ki je slovenska pravna oseba, ustanovljena s strani slovenskih in mednarodnih podjetij leta 1999, in U.S. Chamber of Commerce iz ZDA. Prevod v slovenščino je s površnim pogledom enak, sta pa organizaciji popolnoma različni. AmCham Slovenija je res članica U.S. Chamber of Commerce iz ZDA, toda slednja na naše delo in namen delovanja nima nobenega vpliva in nas ne financira, kakor velja tudi obratno. Delo AmCham Slovenija vodijo in usmerjajo člani, skoraj 360 slovenskih in mednarodnih podjetij, ki skupaj zaposlujejo 66.000 ljudi v Sloveniji. Temeljni namen AmCham Slovenija, poslovne skupnosti priložnosti in optimizma, je soustvariti boljše poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Naše povezave z ZDA se navezujejo na odpiranje priložnosti za slovenska podjetja na ameriškem trgu, podporo investitorjem in povezovanje z Američani slovenskih korenin ali izjemnimi Slovenci v ZDA iz vseh sfer znanosti, posla, kulture, …

Prepričani smo, da gre v pismu, ki smo ga prejeli, za nepoznavanje. AmCham Slovenija bo naslednje leto praznovala 20. obletnico, v pismu pa so med drugim navedene obtožbe za nekatere dogodke iz zgodovine, celo iz časa druge svetovne vojne, ki z AmCham Slovenija nimajo nikakršne povezave. Prav tako je naivno verjeti, da bi lahko imela AmCham Slovenija vpliv na U.S. Chamber of Commerce ali na predsednika ZDA Donalda Trumpa. Verjamemo v dialog in sodelovanje, zato tudi ostajamo odprti za pogovore in priložnost, da se skozi pogovor rodi nova kvaliteta. Dejstvo je, da se v marsičem ne strinjamo, a to je po našem mnenju pomemben del demokratičnih sistemov, ki ne zahtevajo enoumja.

Na trditve v pismu/članku, ki se nanašajo na druge organizacije, ne bomo odgovarjali. Dolžni pa smo odgovoriti na nekaj napačnih trditev, ki ste jih navedli za AmCham Slovenija:

  • Levica trdi, da so ukrepi, ki jih predlaga več kot 250 strokovnjakov, ki delujejo v gospodarstvu, »škodljivi za delovanje in razvoj slovenske družbe«. Tovrstnim pavšalnim ocenam nasprotujemo in prilagamo predloge, ki smo jih sooblikovali v več letih delovanja naših komisij z enim samim namenom, da bo poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji še boljše in bo dovolj priložnosti za mlade. Povzetek predlogov na povezavi, imajo pa vsi predlogi tudi daljše razlage, ki jih z veseljem posredujemo.
  • Očitek, da so naša srečanja, dogodki, medijske objave in javna pisma »poskus pritiska na izvoljene predstavnike« je nesmisel, saj so vsi dogodki AmCham Slovenija vedno zasnovani kot platforma za razprave, kjer se krešejo mnenja in različni pogledi, kar bogati družbo. Prav tako ni nobenega pritiska od zunaj, saj AmCham Slovenija ni izpostava nikogar, pač pa predstavlja člane, ki delujejo v Sloveniji, ki so po večini slovenski državljani in tuji strokovnjaki.

 

  • Kot smo že večkrat pojasnili, smo bili k projektu Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) z naslovom ‘Projekt prenove gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva 2015’ povabljeni kot eden izmed partnerjev. Po posvetovanju s Komisijo za zdravstvo in kakovost bivanja, kjer delujejo številni strokovnjaki iz različnih področij, smo se odločili, da k projektu pristopimo, saj je bil namenjen aktivnemu vključevanju najširše javnosti v argumentirano razpravo o smernicah za zdravstveno reformo. V AmCham Slovenija si ne prizadevamo za privatizacijo zdravstva, iščemo pa načine, kako lahko gospodarstvo pomaga vzpostaviti vzdržen, dostopen in solidaren zdravstveni sistem, kjer rešitev ni v dodatnem obremenjevanju gospodarstva, ampak v bolj učinkoviti organizaciji, vzdržnem financiranju in uvajanju inovacij v zdravstvu.
  • Nikoli nismo podpirali nobene politične stranke oziroma njenega programa, ker je eno od temeljnih vodil našega delovanja apolitičnost, smo pa vedno z veseljem sodelovali z vsemi političnimi strankami. Še zlasti smo ponosni na program Partnerstvo za spremembe, ki vključuje številne zaposlene v javni upravi in skrbi za prenos znanj in odprt dialog. Gospodarski program NSi so kot najboljšega ocenili udeleženci AmCham Poslovnega zajtrka 21. marca 2018 v neposrednem glasovanju. Posnetek si lahko ogledate na povezavi.
  • AmCham Slovenija nikoli ni poskušala postati socialni partner v pogajanjih med socialnimi partnerji. Si pa bomo vedno prizadevali aktivno sooblikovati Slovenijo, v katero verjamemo, navdih in odgovornost za tako ravnanje pa najdemo v vseh mladih, vključenih v našo platformo YOUng. Gre za več kot 1000 mladih ljudi med 20. in 41. letom, ki razmišljajo naprej, in katerih skupni imenovalec so vrednote in aktivno državljanstvo.

V AmCham Slovenija si bomo še naprej prizadevali oblikovati interdisciplinarna križišča in ustvarjati nove ideje in konkretne rešitve, skozi razvejano mrežo članov iz različnih panog pa bomo povezovali znanje in delovali kot glas slovenskih in mednarodnih podjetij.

Razumemo, da za Levico nismo prioriteta, naše vabilo k dialogu pa vendar ostaja. Žal v pismu Levice nismo zasledili podpisnika, v AmCham Slovenija pa se kot odgovorni osebi z veseljem kadar koli odzoveva Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija, in mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija.

Prepričani smo, da je za spremembe v družbi potreben odprt dialog gospodarstva, znanosti, države in civilne družbe, in zato smo vedno pripravljeni na sodelovanje.

S spoštovanjem,

mag. Ajša Vodnik,
generalna direktorica AmCham Slovenija

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2018 Peter Jančič
image_pdfimage_print
(Visited 530 times, 1 visits today)
3 komentarji

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.