Brez integritete: Strankarski kadri za vrh KPK

Last Updated on: 8th februar 2020, 09:57 pop

Za vodenje komisije za preprečevanje korupcije je predsednik izbirne komisije Janez Stare predsedniku republike predlagal več še nedavno strankarskih in vladnih političnih funkcionarjev, ki že po definiciji niti vtisa nepristranskosti ne vzbujajo. Politična nepristranskost pri vodenju je nujna za komisijo, ki bi naj bila moralni arbiter ravnanj funkcionarjev.

Da Klemenčič sestreli Janšo

Razlog, da je Stare to lahko storil, je, ker v zakonu ni določb, ki bi kandidature donedavnim političnim funkcionarjem prepovedale. Takšne določbe pozna celo zakon o RTV za programske svetnike.

Zakon je notranje ministrstvo pripravilo v času, ko je bil namestnik notranje ministrice Goran Klemenčič, ki je bil že nekaj mesecev po spremembi zakona, ki jo je prej zagovarjal v državnem zboru, izvoljen za predsednika KPK.

Funkcijo je pozneje zlorabil in z nezakonitim ravnanjem sprožil padec vlade Janeza Janše (SDS) in imenovanje vlade Alenke Bratušek (takrat PS) iz njegovega liberalnega bloka. Da je kršil zakon, ker predsedniku vlade Janši ni omogočil, da bi odgovoril na očitke pred objavo ugotovitev, je že po padcu vlade ugotovilo sodišče.

Stare za predsednika ni predlagal dosedanjega predsednika KPM Borisa Štefaneca, ki je bil med kandidati. Očitno zaradi ocene, da sedanji predsednik, čeprav se zakonodaja vmes ni spremenila, ni primeren za funkcijo, ki jo že opravlja. Če smo natančni: tudi Štefanec ima nekaj težav s strankarsko zgodovino. Bil je lokalni sekretar zveze komunistov v prejšnjem sistemu. Na posnetku je Štefanec:

Iz naslednice te stranke prihaja predsednik republike Borut Pahor. A Štefanečevo politično udejstvovanje je vsaj iz daljne preteklosti in je madež manjši. Pri Klemenčiču in kandidatih, ki so zdaj predlagani za vodenje, pa so povezave mnogo novejšega datuma. Med kandidati je, denimo, do zadnjih volitev poslancev član vodstva NSi Janez Pogorelec, pa tudi državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu v prejšnjem mandatu, ko ga je za SMC vodil Goran Klemenčič, Tina Brecelj.

Nepristranski malo tu in malo tam

Funkcija državnega sekretarja, to je namestnik ministra, je politična in je vezana na strankarske kvote. Brecljeva je tudi partnerka podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Po zamenjavi oblasti se je vrnila na vrhovno sodišče, kjer jo je predsednik Damijan Florjančič takoj imenoval za šefico službe za stike z javnostjo. Pred Brecljevo je to službo vodil Gregor Strojin, ki se je, ko je nastala vlada Marjana Šarca, preselil k novi pravosodni ministrici Andreji Katič (SD) za državnega sekretarja, kar je bila prej Brecljeva. Množične selitve sodnikov in funkcionarjev vrhovnega sodišča na politične funkcije v vladi in nazaj, kažejo na politične povezave, ki tudi za ugled sodstva nikakor niso najlepša izkaznica. 

Tudi sodniki bi morali biti nepristranski. A vsi smo ljudje.

Na posnetku je nekdanji namestnik notranje ministrice Katarine Kresal (LDS), pozneje šef KPK in pravosodnega ministrstva Goran Klemenčič s svojim državnim sekretarjem in tesnim sodelavcem:

Ob Brecljevi in Pogorelcu je Stare predlagal še zdajšnjega Štefanečevega namestnika Uroša Novaka in predavatelja na mariborski univerzi Roberta Šumija. Predsednik republike Borut Pahor lahko le med temi kandidati novega šefa KPK imenuje v 30 dneh ali pa ponovi poziv za izbiranje.

Ponovno izbiranje je spet po zakonu napisanem za Gorane Klemenčiče.

Štefanecu se mandat konča marca. Če do takrat ne bo imenovan novi šef, bo Štefanec delo moral opravljati, dokler Pahor ne najde naslednika.

Člani izbirne komisije za izbiro predsednika komisije za preprečevanje korupcije, ki so Pahorju povsem soglasno ponudili nenavaden izbor, so bili za državni zbor Ivan Hršak, za vlado Saša Zagorc, za sodni svet Saša Prelič, za uradniški svet Janez Stare in za center nevladnih organizacij Erik Brecelj.

V državnem zboru poteka tudi postopek popravljanja zakona.