Državno tožilski svet bolj v levo, a z nižjimi sejninami

Last Updated on: 17th november 2017, 09:53 dop

Nove člane državno tožilskega sveta, ki je ta mesec rešil Zvonka Fišerja suspenza, so včeraj izvolili koalicijski poslanci. Za šest let so poslanci izvolili štiri od deveti članov tega sveta. To je organa, ki je ta mesec ukinil odločitev novega generalnega tožilca Draga Šketa o suspenzu prejšnjega generalnega tožilca Zvonka Fišerja.

Fišerja je Šketa suspendiral, ker je ta v sodnem postopku zaradi domnevne zlorabe položaja, ker je na vrhu tožilstva čez noč nezakonito zaposlil nekdanjega namestnika pravosodnega ministra Aleša Zalarja Boštjana Škrleca. Škrleca so takrat na hitro – zdi da povsem mimo pravil – prezaposlili na vrh tožilstva, ker je zaradi padca vlade Boruta Pahorja in prevzema oblasti Janeza Janše ostal brez pomembnega političnega položaja v vladi.

Še štiri člane izvolijo tožilci sami, enega imenuje pravosodni minister Goran Klemenčič, ki danes v državnem zboru prestaja interpelacijo.

Kdo so izvoljeni in kdo ne

Za člane tega sveta je večina poslancev tajno izvolila (v oklepaju je število glasov): profesorico kazenskega prava in kriminologije na pravni fakulteti Katjo Filipčič (51), upokojenega višjega državnega tožilca Milana Birso (47), upokojeno državno tožilko Ljubico Kosmovski Fojkar (45) in upokojenega višjega sodnika upravnega sodišča Igorja Lučovnika (44). Niso pa bili izvoljeni  izredni profesor za kazensko pravo in predstojnik istoimenske katedre  na Evropski pravni fakulteti Anže Erbežnik (27) in poravnalec Jožef Kovač (11).

Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je izbiro komentiral tako:

Levičarska koalicija v DZ na predlog levega PRS danes izvolila Tožilski svet iz samih levakov. Potem pa bodo trdili, kako je tožilstvo neodvisno. #globokaDržava

— Janez Janša (@JJansaSDS) November 16, 2017

Delo v državno tožilskem svetu ni več tako donosno kot v preteklosti. Bolj se splača delati v sodnem svetu: sejnine so tam krepko višje.

Znižane sejnine tožilcem, sodnikom pa ne

V preteklosti so bile višje tudi tožilske. Od leta 2012 do 2015 so si  “tožilci” izplačevali po sto evrov bruto sejnin, predsednik je dobil 130. Po sto evrov bruto so si izplačevali tudi v prvi polovici lanskega leta. A od maja 2016 dobivajo le še polovico, k čemur jih je prisilila vlada, ker sicer ni bila pripravljena potrditi spremenjenega poslovnika. Bolj se splača biti član sodnega sveta, tam je sejnina še 90 evrov in to neto. Kar je krepko več kot sto bruto, kar so nekoč dobivali v državno tožilskem svetu.

Vlada je sicer že leta 2007 sprejela sklep s katerim regulira sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, agencijah, zavodih in javnih gospodarskih službah. A ti sklepi ne veljajo neposredno za tiste, ki so čisti proračunski porabniki, kot so denimo tožilci ali sodniki in ti so si zato izplačevali krepko več. Sodniki si še vedno.

Na te nenavadnosti je opozorila proračunska inšpekcija. Poročilo je takšno:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2017/11/tozilskisvet.pdf”]