Je res fašizem, če na volitvah ne zmagajo “naši”?

Last Updated on: 26th junij 2018, 11:55 pop

Po pozivu levih intelektualcev prejšnji teden, ki so od levih in sredinskih strank zahtevali, naj nikakor ne omogočijo, da bi zmagovalka volitev SDS Janeza Janše, in s tem četrtina volivcev, ki so glasovali za njo, sodelovala pri upravljanju države in to čeprav je SDS volilo skoraj dvakrat več volivcev kot prvo zasledovalko LMŠ Marjana Šarca in več kot vse stranke dosedanje vladne koalicije skupaj, smo enak pamflet političnega diskreditiranja prebrali v še bolj neposredni obliki. Spisala ga je novinarka javne televizije Špela Kožar.

Politika podtikanj tudi po porazu SMC in DeSUS

Skupina intelektualcev je ocenila, da so volivci z veliko večino zavrnili politiko nestrpnosti, izključevanja, podtikanja, sovraštva. Ker sta povsem nesporni poraženki volitev SMC Mira Cerarja in DeSUS Karla Erjavca, je bila to samokritika, kar ni povsem sodilo v kontekst njihovega siceršnjega diskreditiranja Janše, ki je na volitvah pridobil dodatne volivce in najvišji delež. Da so celo s tem udarili mimo, pa je pokazala televizijska novinarka. Umazane politike ščuvanja in javnega pozivanja k izključevanju z zavrnitvjo SMC in Desusa  na volitvah nikakor konec. Še prav začelo se ni.

Sporočilo ščuvanja, ki ga je pred državnim praznikom objavila Špela Kožar na spletnem omrežju, je bilo takšno:

Da ne bo spet nepotrebnih razprav: sam ostro nasprotujem nacizmu, fašizmu, pa seveda tudi komunizmu. In točno zato sem zgrožen nad sporočilom novinarke, ki sem ga prebral. Sporočilo novinarke javne televizije neposredno povezuje plakate, ki jih je nekdo obesil po Velenju, s predsednikom največje opozicijske stranke Janezom Janšo, ki mu predsednik republike Borut Pahor po stališčih dela levičarjev ne sme dati mandata za sestavljanje vlade, ker bi bili s tem lahko ti ob oblast.

Kdo je plakate nalepil po Velenju, ne vem. Novinarka ni predstavila čisto nobenih dokazov, da imajo kakršnokoli zvezo s SDS. Zato me zmrazi logika, ki jo ponuja, ko bi omejila državljanske pravice četrtine ljudi, da sodelujejo pri upravljanju skupnosti, ker so drugačnega nazora. Zapisala je celo, da jo je strah Slovenije. Strah rezultata volitev? SDS  sodi med stranke, ki je Slovenijo skupaj z LDS nekoč pripeljala v Nato in EU, torej v skupino držav, ki temeljijo na spoštovanju pravic ljudi in na svobodi, ki je bila krvavo priborjena v drugi svetovni vojni z zmago prav nad fašizmom. Slovenci – v nasprotju s tistim, kar so nas učili v šolah – nismo imeli pomembne vloge. Bili smo predvsem žrtve.

Strah bi moralo biti – obratno kot piše novinarka – volivce opozicijske stranke ob sporočilih Kožarjeve in levih intelektualcev. Iz zgodovine poznamo podobna sporočila. Tako se je v Nemčiji nekoč diskreditiralo Jude. Veljali so za nesprejemljive, prave hudiče. O njih so risali vse mogoče, označevali so jih in jim prepovedali celo voziti po avtocestah. Končalo se je koncentracijskimi taborišči. Pomembno vlogo pri tem so imeli politiki, mediji, ki so bili podrejeni vladajočim in intelektualci, ki jih je plačevala oblast.

Zakaj novinarka ni nepomembna

Zakaj se izjemoma ukvarjam s sporočilom novinarke javne televizije na spletnem omrežju, ki je pravzaprav, ko gre za državno politiko, precej nepomembno, ker že nekaj desetletij več nismo totalitarna država. Razloga sta dva. V kampanjah diskreditiranja Janše in SDS s povezovanjem s fašizmom, ki so jih vodili iz levice in pri tem sodelovali celo z vrhov obveščevalne službe, so v preteklosti uredniki in novinarji javne televizije že sodelovali, a bili so vsaj spretni. Levica si na javni TV, ko le more, nastavi svoje urednike in pač to počnejo.  Drugi razlog je, ker je lani generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc odstavljal odgovorno urednico Jadranko Rebernik, ki ni bila zaprisežene sovražnica Janše in celo direktorico Ljerko Bizilj, češ da nimata razčiščenih pojmov o fašizmu, ker je urednik Igor Pirkovič hrvaškemu pevcu Marku Perkoviću – Thompsonu omogočil, da je v intervjuju zanikal očitke, da je fašist. Mimogrede, Rebernikova in Biziljeva sta bivši. Prve je bila letos v drugem poskusu predčasno odstavljena, druga je odstopila.

Dilema je seveda, ali je to, da fašizem podtikaš SDS in Janši, tisti pravi odnos do fašizma, ki ga je lani zahteval Kadunc in ki ga je zahtevala velikanska večina, ki si jo je v organe upravljanja javne RTV postavila na volitvah zdaj poražena vladna večina SMC, DeSUS in SD?  Dilema ni hipotetična. Doslej ni bilo zaznati, da bi se z vrha javne televizije kaj odzivali na podtikanje in politični aktivizem svoje novinarke, ki nastopa tudi v najpomembnejših informativnih oddajah. Resda bolj s področja kulture, ko večina hitro uporabi daljinca. Spotakljivega sporočila novinarka sama ni umaknila, kar je na Facebooku preprosto storiti. Dan po objavi članka se je vrh javnega zavoda odzval. Več o tem lahko preberete na povezavi tukaj.

Kdo pravi, da je to kar kaznivo?

Pri plakatih in Kožarjevi je še dodatna dilema, ki je ne smemo zamolčati. Fašizem, komunizem in njihovi simboli v Sloveniji pravno – kolikor vsaj vem – niso prepovedani in če bi se pojavila kakšna skupina fantov, in bi obudili denimo fašistično Orjuno (organizacija jugoslovanskih nacionalistov), je dilema, ali bi jih in njihove sporne plakate, bilo sploh mogoče resno preganjati. Ustava jamči svobodo govora in združevanja. Tudi fašistom in komunistom. Smo del liberalnega zahodnega sveta.

Omejitev skrajnih ideologij parlament ni uzakonil. Je pa to storilo ustavno sodišče, ko je tistim, ki so na oblasti, ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, če sem natančen, prepovedalo častiti nekdanjega jugoslovanskega diktatorja in s tem prepovedalo tudi čaščenje Hitlerja, Mussolinija in podobnih totalitaristov.

A sodba, ki je dobro premišljena, velja le za demokratično izvoljene oblasti, za navadne ljudi pa svoboda govora in čaščenja političnih norcev ni omejena. Tudi Špela Kožar je povsem svobodna, da časti svoj lasten mali fašizem, ki nam je domač in pravi, da je demokracija le, dokler vladajo naši.

A to velja le, dokler to počne le sama zase in ne za javni zavod, kjer je zaposlena, ki ga plačujejo tudi tisti, ki jih zmerja in jim odreka državljanske pravice. Teh je veliko. Četrtina.

In pri teh se lahko še zaplete.