Györkös Žnidar s Timmermansom o nadzoru meja v EU

Last Updated on: 5th september 2017, 07:32 pop

„Prihaja do nesmiselne situacije, ko slovenski mejni organi opravijo sistematično kontrolo na zunanji meji s Hrvaško, potem pa to nekaj kilometrov višje naredijo še avstrijski organi.“

To je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar danes opozorila prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki je na obisku v Sloveniji zaradi Strateškega foruma, ki poteka na Bledu. Notranja ministrica se je na kosilu na Brdu pri Kranju sestala tudi z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, govorili sta o problemu migraciji; tudi o tem, da so policisti na območju Slovenije v prvih sedmih mesecih obravnavali več kot tisoč ilegalnih prehodov državne meje, kar je skoraj dvakrat več kot v enakem obdobju lani.

Proti notranji meji z Avstrijo “za nedoločen čas”

Srečanje s Timmermansom na ministrstvu je bilo namenjeno predvsem pogovoru o mejnih kontrolah na zunanjih in notranjih mejah ter novi evropski azilni zakonodaji, so sporočili iz notranjega ministrstva, od koder pozdravljajo napoved Evropske komisije, da je zadnjič podaljšala nadzora na nekaterih notranjih mejah. Opozarjajo pa, da je že zaslediti namere Nemčije, Avstrije in Danske za novo podaljšanje nadzora. Zato je ministrica opozorila, da Slovenija odločno nasprotuje morebitnim spremembam Zakonika o schengenskih mejah, ki bi šle v smeri vzpostavljanja notranjih meja za nedoločen čas. Za nas je Schengen strateško pomemben in zato ga zelo odločno podpiramo.”

Spet zunanje meje in meje schengna?

Slovenija podpira predlog sistema vstopa in izstopa v EU, katerega cilj je nadzor nad tem, kdo vstopi in se nahaja na ozemlju EU. A pri tem je Vesna Györkös Žnidar opozorila na pomanjkljivost končnega besedila, saj se uporabo sistema omejuje na države članice schengenskega območja oziroma na tiste, za katere še niso bili sprejeti sklepi o odpravi nadzora (Hrvaška in Ciper). S tem pa se ponovno vzpostavlja razlikovanje med zunanjimi mejami EU in mejami schengenskega prostora.

Na posnetku so podatki o ujetih ilegalnih migrantih po državah junija in julija letos:

Razlikovanje bo, je opozorila ministrica, imelo posledice tudi v praksi, in sicer nesorazmeren vpliv na pretočnost prometa na mejnih prehodih na kopenskih mejah, kjer se bo nadzor izvajal, torej tudi na nekaterih mejah med državami članicami EU.

Uredba velja tudi, ko je “begunski val”

[wp_ad_camp_4]

S Timmermansom je Györkös Žnidar govorila še o novi evropski azilni zakonodaji po nedavnih sodbah Sodišča EU. To je odločilo, da se tudi v primeru bistveno povečanega migracijskega pritiska na ozemlje države članice (ali članic) to ne upošteva kot okoliščina, ki bi vplivala na uporabo Dublinske uredbe, in jo je tudi v takšnem primeru treba izvajati v celoti. Zato je ministrica predlagala, “da se na ravni EU čim prej oblikuje mehanizem, ki bi v primeru nesorazmernega povečanja migracijskega pritiska na državo članico omogočil hitro in učinkovito pomoč tej državi.” Obenem je ponovno opozorila na predlog Slovenije v predlogih Skupnega evropskega azilnega sistema, da se mehanizem za krizno premestitev, ki je zdaj predviden v Dublinski uredbi, iz nje izloči. S tem bi se sprostil zastoj v pogajanjih o preostalih spremembah Uredbe, saj bi se razbremenil povezovanja Uredbe s solidarnostjo v EU. Mehanizem pa naj se oblikuje v samostojnem aktu po zgledu Direktive o začasni zaščiti, ki na ravni EU obstaja že dolgo časa, je – so sporočili iz MNZ –  predlagala ministrica.