Cerar: Veleposlanik iz Rusije na konzultacije

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

“Govorili smo o nedopustni rabi kemičnega strupa v združenem kraljestvu,” je po seji vlade povedal premier Miro Cerar in nadaljeval, da bo zunanje ministrstvo poklicalo na konzultacije našega veleposlanika iz Ruske federacije. Naš veleposlanik Primož Šeliga je že v Ljubljani in se mu zaradi sklepa vlade iz Moskve niti ne bo treba kaj posebej vračati v Ljubljano. Je pa premier Cerar po seji vlade kritiziral predsednika republike Boruta Pahorja, da se ne usklajuje z vlado, ko jo kritizira in opozoril – kar je precej nenavaden argument – da ima Pahor o tem, kako ravnati do Rusije, neusklajene poglede tudi v družini s sinom.

Je odziv, a bolj blag

Premier se je pri tem skliceval na stališča, ki jih je Luka Pečar Pahor predstavil na spletnih omrežjih, da bil “nemudni izgon ruskih diplomatov neutemeljena poteza, ki bi nakazovala na brezglavo zunanjo politiko.” Borut Pahor ni zahteval izgona ruskih diplomatov, je pa pogrešal reakcijo vlade, kar je – kot kaže – nekoliko ujezilo Cerarja.

Kot članica Nata smo podprli skupne ukrepe Nata in kot članica Evropske unije smo podprli skupno izjavo in odpoklic veleposlanika Evropske unije, je dejal Cerar in povzel, da je poklicati na posvet svojega veleposlanikom iz tuje države bolj blaga reakcije kot bi bila izgon kakšnega ruskega diplomata iz države. Premier je povzel, da bi bila najblažja reakcije države poziv tujemu veleposlaniku na pogovor, resnejši je poziv lastnemu veleposlaniku na konzultacije, še resnejši pa bi bil izgon tujih diplomatskih predstavnikov. Svoje veleposlanike so na posvet iz Rusije poklicali tudi iz Luksemburga, Malte, Slovaške in Bolgarije, je dejal premier.

Kakšno je vaše mnenje o dilemi, ali bi morali izgnati kakšnega ruskega diplomata, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Cerar: Pahor ni usklajen s svojim sinom

O kritiki predsednika republike Boruta Pahorja zaradi nesolidarnega ravnanja vlade, ki ni, denimo, izgnala kakšnega ruskega diplomata, je Cerar dejal, da se Pahor ni posvetoval ne z njim in ne z zunanjim ministrom in da ni dobro, če se z vlado predsednik države ne konzultira. “Razumem, da ima svoj pogled, a v tem primeru vlada oblikuje politiko in se moramo usklajevati,” je dejal Cerar, ki je pripomnil še, da ima glede na družabnih omrežjih objavljena stališča Pahorjevega sina predsednik republike poglede neusklajene tudi v družini.

Na spletnih omrežjih objavljeno stališče Pahorja mlajšega, o katerem govori Cerar, je bilo takšno:

Nemudni izgon ruskih diplomatov bi bila neutememeljena poteza, ki bi nakazovala na brezglavo zunanjo politiko do vprašanja, ki sedaj zadeva le dve suvereni entiteti. Zgodnja vpletenost mednarone skupnosti lahko le slednje po nepotrebnem zaostri. Spodaj @ZidanDejan z vsebino… https://t.co/4zqZ95a3Ez

— Luka Pečar Pahor (@LukaPahor) March 28, 2018

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj vlado  Mira Cerarja, ker še ni naredila nič, le blago kritiziral s tem stavkom: “Slovenija ima z Rusijo dobre odnose. Prizadeva si za izboljšanje odnosov med zahodnim svetom in Rusko federacijo. Toda v nastalih okoliščinah po poskusu atentata v Salisburyju predsednik republike Borut Pahor meni, da je prav izkazati solidarnost z Veliko Britanijo in izpričati enotnost EU in NATO.”

Danes dopoldan pa je Pahor novinarjem podrobneje pojasnil, da je pričakoval, da bo odziv države določil odbor za zunanjo politiko, ki ga je Jožef Horvat (NSi) že sklical, ker vlada več nima polnih pooblastil in ne ukrepa. Pahor je dodal, da so se države v EU in v Natu odzvale z različnimi ukrepi. “Za enega bi se morala odločiti tudi Slovenija,” je povedal in opozoril, da nismo nevtralna država kot je Avstrijo, smo del zavezništva Nato, v katerem se je večina odločila, da je treba Rusiji poslati jasno sporočilo. “Moramo biti s svetom, ki mu pripadamo. To ne ogroža naših dobrih odnosov z Rusijo,” je ocenil Pahor in opozoril še, da namerava naš parlament razpravljati o priznanju Palestine, ko tega nobena druga država v Evropi noče storiti, ker bi to bilo mogoče razumeti kot protiukrep proti potezi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Jeruzalem priznal za prestolnico Izraela.