Po nepoštenem referendumu in volitvah ponovitev obojega

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

Datum ponovitve referenduma o drugem tiru, ker je prvič vlade ravnala nepošteno in v nasprotju z ustavnim redom, v torek točno opoldne določa državna volilna komisija. Predlagani datum referenduma je: 13. maj.

Čepinasto pred volitvami in referendumom

Sodbo je iz vrhovnega sodišča državna volilna komisija dobila v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. Po pošti so jo poslali v petek popoldan. Članek o tem in celotno sodbo lahko preberete na povezavi tukaj.  Ponovljeno referendumsko odločanje ljudstva bo uvod v izredne volitve poslancev, na katerem bomo glasovali še, kdo bo vladal državi. Možnosti, da bi bil referendum hkrati z volitvami, so majhne.

Ker se vedno najdejo takšni, ki trdijo, da sodišče ni trdilo, da je bilo vladno ravnanje pred referendumom nepošteno in kršitev ustave, si poglejmo del sodbe, kjer vrhovno sodišče to presodi:

Na lanskem referendumu je bila večina za drugi tir, nasprotniki pa se niti približali niso kvorumu za razveljavitev zakona. Nepošteno pa pred tistim referendumom ni bilo le ravnanje vlade, ko je porabila 97.000 evrov iz državnih rezerv za kampanjo in vanjo poslala še direktorje številnih državnih podjetij.

Podobno je bila čista sramota, da so pozneje za 133.590 naročili izdelavo makete nekaj deset kilometrov dolge proge podjetju ART Rebel 9, ki je težaško delo prepustilo neizbranemu drugemu ponudniku, ki bi podoben kontejner izdelal za 60.851 evrov.

Pred to preplačano maketo pa se je vladni vrh, da bi bil flop še večji, celo propagandno slikal.

Pred štirimi leti, ko smo imeli po razpadu vlade Alenke Bratušek drugič zapored izredne volitve poslancev, je kampanjo zaznamovalo podobno nepošteno dogajanje, ko je moral tik pred volitvami predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) v zapor. Drugič v zgodovini. Opozicijske voditelje pred volitvami, da bi jih onemogočili, praviloma zapirajo v diktaturah.

Volitve pred štirimi leti, na katerih je zmagala SMC, zaradi tega niso bile poštene. A rezultata takrat ni bilo mogoče spodbiti. Obsodbo Janše na zaporno kazen je šele precej po volitvah razveljavilo ustavno sodišče kot kršitev ustavnega načela načela zakonitosti v kazenskem postopku, ki prepoveduje kaznovanje za dejanja, ki jih zakon ni določil za kazniva.

Prvič se je nekaj podobnega, da je bil Janša obsojen in pozneje oproščen, zgodilo pred osamosvojitvijo, ko so Janšo prijeli slovenski obveščevalci, obsodilo pa vojaško sodišče, kar je sprožilo velik revolt v takrat še socialistični republiki. Tudi takrat je moral Janša v zapor, pozneje pa je bila sodba razveljavljena. Janša ni bil le dvakrat obsojen, dvakrat je bil doslej tudi izvoljen za šefa vlade. Večkrat je to uspelo le že pokojnemu Janezu Drnovšku.

Kdaj bodo izredne volitve, zaradi odstopa šefa vlade Mira Cerarja še ni jasno.  Državni zbor se bo v torek seznanil, da Pahor ne namerava predlagati novega  šefa vlade, kar pomeni, da bo lahko čez dobra dva tedna razpustil parlament in razpisal izredne volitve. Če se ne zaplete z izvolitvijo mandatarja, kar je pa malo verjetno.

Cerar je odstopil takoj po tem, ko je vrhovno sodišče razglasilo, da mora biti zaradi ravnanja vlade v lanski kampanji ponovljen referendum o drugem tiru in le dober dan pred tem, ko je nameraval predsednik republike Borut Pahor podpisati odlok o razpisu rednih volitev za 10 junij.

Nepoštena kampanja z javnim denarjem

Da je zelo verjetno, da bo referendum ponovljen, je bilo jasno že januarja, ko je ustavno sodišče razveljavilo “Lex Čepin”. To je popravek referendumskega zakona iz časov vlade Boruta Pahorja, s katerim so si SD, Zares, Desus in LDS v referendumskih kampanjah zagotovile državni denar za prepričevanje volivcev, ki ga opozicijske stranke nimajo.  Ko je ustavno sodišče letos razveljavilo to nepošteno določbo, ki je Pahorjevi vladi omogočilo plačilo nastopov Urške Čepin, za Čepinasto kampanjo pa se je lani odločila tudi vlada SMC, Desus in SD, so sodniki določilo tudi, da bo datum ponovitve referenduma določila državna volilna komisija in ne državni zbor, ki sicer ob razpisu določa datume odločanja na referendumih. DVK mora, je odločilo ustavno sodišče, datum ponovitve določiti v 48 urah po prejemu sodbe vrhovnega sodišča.

Da bodo to storili v torek je predsednik DVK Anton Gašper Frantar napovedal že v petek.

Prvi možni datum za izvedbo referenduma bo sredi maja, ko bi lahko bile tudi že izredne volitve. Po sodbi ustavnega sodišča v času počitnic namreč ne sme biti odločanja. Referendum bi torej lahko bil ponovljen 13. maja. Lahko pa bi bil, v skrajnem primeru, 20. maja, ker odlok, ki določa datume začetka referendumskih opravil in odločanja, obvelja šele po objavi v uradnem listu, kar ni nujno takoj po seji državne volilne komisije.

Predlog za jutri je takšen:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/03/SKLEP-O-DOLOČITVI-DATUMA-PONOVNEGA-GLASOVANJA.pdf” title=”SKLEP O DOLOČITVI DATUMA PONOVNEGA GLASOVANJA”]

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Z razpisom izrednih volitev se večini v državnem zboru od Cerarjevega odstopa, ker počasi peljali postopke, ne mudi zelo. Možnosti hkratne izvedbe to zmanjšuje.