Cerarjeva vlada bo padla šele v torek

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

Z odstopom premiera Mira Cerarja (SMC), ki pomeni padec celotne njegove vlade, bo Milan Brglez državni zbor seznanil šele prihodnji teden v torek. Lahko bi se že v petek, ker je bila popoldan izredna seja zbora na zahtevo opozicijskih SDS in NSi. A je Brglez (SMC) to prestavil na torek, da bi v ponedeljek Cerar lahko kot šef vlade še odgovarjal na poslanska vprašanja. V torek premier razlogov za odstop ne namerava podrobno pojasnjevati.  Pozna seznanitev državnega zbora z odstopom premiera in s tem s padcem vlade zamika postopke iskanja novega šefa izvršne oblasti in s tem datum izrednih (predčasnih) volitev.

Posledica odstopa: poznejši razpis volitev

Kot sem že opozoril je premier Miro Cerar v sredo ponoči z odstopom povzročil predvsem, da predsednik republike Borut Pahor danes ni razpisal rednih parlamentarnih volitev za 10. junij.

Smo nenavadna država, v kateri lahko premier z odstopom doseže, da bodo izredne volitve zaradi padca vlade razpisane pozneje kot bi bile redne, če bi ostal na funkciji. Kdaj bo predsednik Pahor zdaj razpisal izredne (predčasne) volitve, še ni jasno.

Kaj menite o tem lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Po odstopu bo Cerar vlado še vodil in vlada bo imela povsem enaka pooblastrila kot če ne bi odstopil. Če v naslednjih tednih ne bo izvoljen nov šef vlade in mu pozneje ne bo potrjena še celotna vlada, bo Cerar sedanjo vlado vodil do imenovanja nove po volitvah, Pahor pa bo čez kakšne tri tedne razpustil državni zbor in razpisal izredne volitve. Posledica odstopa bo poznejši razpis volitev in skrajšanje rokov za priprave volilnih organov in vseh, ki se bodo potegovali za oblast, ki morajo denimo zbrati podpise po državi za vložitev kandidatur, denar za kampanje…  Po torku, ko bo vlada uradno padla, bodo morali v parlamentu najprej ugotoviti, ali so sposobni najti novega šefa izvršne oblasti, ki bi vlado z ministri vodil čez čas volitev. Če jim to uspe, bo Borut Pahor moral razpisati redne volitve. Najbrž za 10. junija, če bo takrat to sploh še mogoče. Če jim ne uspe, pa bo Pahor razpustil DZ in razpisal izredne predčasne volitve, ki so lahko tudi na isti dan ali celo pozneje kot bi bile redne volitve.

Hiteti z volilnimi opravili čez praznike? 

Zdi se, da je bil cilj Cerarja, da bi z odstopom dosegel hitrejše odločanje ljudstva na volitvah, torej že 20. maja, 27. maja ali 3. junija. Vsi ti datumi pomenijo, da bi pomembni predvolilni postopki vlaganja kandidatur in pozneje preverjanja in potrjevanja kandidatnih list po vsej državi potekali po izrednih (skrajšanih postopkih), povrhu pa čez prvomajske praznike. Pa kampanje tudi. To je, je slišati med poznavalci, precej slabo premišljeno in bo povzročilo težave.

Pa tudi sicer bodo najbrž velike težave, ker bo državna volilna komisija morala izvesti še ponovitev referenduma o drugem tiru. Kdaj bo referendum, nameravajo odločati v začetku prihodnjega tedna. Pri volitvah poslancev in referendumu se soočajo z resno težavo, ker desetina volišč še ni dostopnih invalidov in bo najbrž treba vsa ta volišča, da ne bi kršili ustave in zakona, zapreti. Volivce, ki tam volijo, pa preusmeriti na druga volišča.

Da volišč po državi niso pravočasno pripravili, da bi bila fizično dostopna invalidom, je kriva vladna koalicija, ki je prepozno popravila zakon in se tudi ni zelo trudila za urejanje volišč po državi, da bi bila fizično dostopna invalidom, kar bi bilo mogoče tudi že pred spremembo volilnega zakona.

Morebitno krajšanje rokov izvedbe volilnih opravil bo težave za volilne organe le še povečalo. Če roki ne bodo zelo skrajšani, pa bodo “predčasne” volitve na isti datum kot bi bile redne ali celo pozneje.