Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Cerar z odstopom ustavil Pahorja, da bi razpisal redne volitve

(Last Updated On: 15/03/2018)

Premier Miro Cerar se je včeraj pridružil Borutu Pahorju in Alenki Bratušek, ki sta odstopila ali bila odstavljena kot šefa vlad in sta s tem sprožila predčasne volitve. Pri Cerarju posebej dramatičnih posledic zelo predčasnimi volitvami ne bo, ker se predsednik republike Borut Pahor s predstavniki parlamentarnih strank zadnje čase tudi brez odstopa že posvetuje za kdaj sklicati redne volitve, ki bi bile – če Cerar ne bi odstopil – verjetno 10. junija. Bi pa se zaradi odstopa lahko zgodilo, da bo odločanje ljudstva sredi maja. Torej nekaj tednov prej.

Odstop tik pred razpisom volitev

Pahor je nameraval po neuradnih informacijah medijem že jutri predstaviti, kdaj bodo redne volitve, v ponedeljek prihodnji teden bi bil objavljen odlok o razpisu rednih volitev za 10 junija, v torek bi bila seja državne volilne komisije. A je to zdaj zaradi Cerarjevega odstopa že padlo v vodo in mogoče je, da bo predsednik razpisoval celo izredne volitve.

Da pričakuje premislek predsednika republike o izrednih volitvah, je dopoldan povedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

Pahor pa je po srečanju s Cerarjem opoldne sporočil, da ocenjuje, da bo zaradi odstopa predsednika vlade prišlo do predčasnih volitev, predvidoma v drugi polovici maja, in sporočil, da državnemu zboru v tem sklicu ne bo predlagal novega kandidata za predsednika vlade, ker je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve.

Je pa Pahor napovedal še:

“Ker imajo pravico do predlaganja kandidata za predsednika vlade tudi poslanske skupine oziroma najmanj 10 poslancev, se bo o tem in o roku za določitev predčasnih volitev predsednik republike Pahor prihodnji teden posvetoval z vodji poslanskih skupin.”

Ker pa podobnega primera, da bi premier odstopil le dober dan pred razpisom rednih volitev, še ni bilo, ni povsem jasno, kako se bo razpletlo. A tudi predčasne volitve niso mogoče hitro. Po seznanitvi z odstopom premiera v državnem zboru se bi poslanci lahko odpovedali iskanju novega mandatarja s pomočjo predsednika republike (in s tem skrajšali 30 dnevi rok za to). To se je pred štirim leti že zgodilo. Pahor se je sam že odpovedal možnosti, da bi predlagal mandatarja.  A v državnem zboru bodo, tudi morali v vsakem primeru čakati vsaj še dva tedna, me je danes v klepetu na hodniku v DZ opozoril predsednik Milan Brglez, v tem času lahko skupina poslancev predlagala novega premiera. Možen je po tem v 48 urah še tretji poskus. Če seštejemo, to pomeni, da pred sredo maja predčasne volitve nikakor niso mogoče. Se pa lahko, če se postopki zapletejo, denimo, če bi bil predlagan nov premier, zgodi celo, da bi to zamaknilo volitve v čas, ko bo celo redno volitve že morale biti izvedene.

Prejšnja premierka Alenka Bratušek je svoj odstop napovedala takoj po prvomajskih praznikih leta 2014. Posledica, ker takrat nihče ni bil pripravljen prevzeti oblasti in so se poslanci odpovedali iskanju novega šefa, je bila, da je 1. junija predsednik republike Borut Pahor  razpustil državni zbor, volitve pa so bile pred štirimi leti 13. julija. To je bil prvi možni rok, ki je bil že med poletnimi počitnicami.

Pri Pahoru – nezaupnica

Pahorjeva vlada pa je septembra 2011 padla, ker je Pahor takrat parlamentu predlagal glasovanje o zaupnici (tehnično gledano ni odstopil), je pa s tem na podoben način kot bi z odstopom odprl pot za razrešitev vlade, ki že nekaj časa ni imela večine in s tem za razpis predčasnih volitev.

Če primerjamo scenarije bi predčasna razpustitev zaradi odstopa šefa vlade tokrat v scenariju izvedbe volitev vse skupaj ne premaknila zelo veliko, če sploh kaj. Prvi možni rok za razpis volitev je brez odstopa 3. junija, a ta datum je nekoliko neroden, ker bi v tem primeru kandidatne liste stranke morale dokončno določati in in oddajati skoraj med prvomajskimi prazniki, ki so čez mesec in pol. Teoretično bi bile morebitne izredne volitve lahko tudi kak teden ali dva prej, torej že maja, a če ne bi bilo nobenih zapletov, kar pa ni gotovo.

Miru Cerarju se zaradi odstopa v zgodovino ni uspelo vpisati kot drugemu šefu vlade po Janezu Janši med leti 2004 in 2008, ki bi mu z nespremenjeno koalicijo uspelo zdržal ves mandat. Vse druge koalicije doslej so pred letom 2004 predčasno razpadale, po letu 2008 pa so šefi vlad celo vsakič ali predčasno odstopali (Pahor, Bratušek) ali pa so bili zamenjani (Janša).

Odločitev, da odstopa, je včeraj ponoči premier Miro Cerar (SMC) sporočil tako:


Odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum o drugem tiru, je bila kaplja čez rob, je sporočil premier, ki je napovedal, da bo do izvolitve nove vlade še vodil vlado, da bi ta opravljala tekoče in nujne zadeve. Ta izvolitev nove vlade bo najbrž po volitvah. Z odstopom se torej ne spremeni kaj veliko.  Ali bodo volitve po odstopu redne ali izredne, bo odločil predsednik republike, ki ga namerava Cerar danes seznaniti, da je odstopil. Predvsem pa mora  Cerar o odstopu seznaniti državni zbor, ki ga je izvolili. Ta se z odstopom le seznani in o njem ne glasuje. Državni zbor je premier medtem o odstopu uradno že obvestil.

Janša: Retorika boja proti koloradskemu hrošču

Teoretično bi lahko predsednik republike Pahor ali stranke po odstopu predlagali celo novega šefa vlade državnemu zboru, a to se zdi malo verjetno, ker smo tik pred rednimi volitvami.

Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) se je na sporočilo na spletnih omrežjih Mira Cerarja,  da vrača oblast v roke državljanov, odzval tako:

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 1.084 times, 1 visits today)

Komentarji (14)

Disqus Comments (11)

https-spletnicasopis-eu