Zakaj pred volitvami kupujemo koruptivno Dimičevo – II.

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

Za koga v vladi družba v popolni državni lasti DSU poskuša kupiti stavbo na Dimičevi 16., še ni jasno. Odgovor, kateremu državnemu organu je namenjena stavba, za katero so neobvezujočo ponudbo za nakup poslali 26. januarja letos, iz DSU še skrivajo. Za to slovečo stavbo nasproti sedeža gospodarske zbornice za Bežigradom, ki jo je nekoč najela Katarina Kresal za NPU, zaradi očitkov o koruptivnosti najema pa na koncu odstopila kot ministrica, zadnja leta pa je bila stavba precej prazna, je DSU ponudil več kot pet milijonov evrov, a z opozorilom, da lahko na začetku plača le petino, preostanek pa po najemu posojila pri poslovni banki po postopku po zakonu o javnih financah.

SDH ne ve nič kot lastnik

Na finančnem ministrstvu so me, ko sem preverjal, opozorili, da o kakšnih konkretnih načrtih DSU, ki bi vključevali kupovanje Dimičeve, ne vedo nič. Zapisali so: “Za konkreten primer poslovne stavbe na Dimičevi ministrstvo ni niti prejelo vloge niti izdalo soglasja k zadolžitvi DSU.” Ker bi tako velik posel nakupov poslovnih stavb v Ljubljani, v celoti težji od deset milijonov evrov, zanesljivo moral zanimati lastnika, sem o tem, ali kot skupščina družbe DSU kaj vedo o teh nakupih, vprašal na Slovenski državni holding (SDH). Nezavezujoča ponudba za nakup dveh poslovnih stavb je bila videti tako:

A so mi iz SDH odgovorili zelo skopo: “Posamezni posli družb in načrtovane investicije v nove objekte so v domeni uprave vsake družbe, zato predlagamo, da se za podrobnejše informacije obrnete na poslovodstvo družbe DSU.” Predlagali so mi torej, naj vprašam direktorja Tomaža Klemenca in prokurista Janeza Tomšiča, ki sem jima vprašanje že poslal. Ker se mi je odgovor, da lastnik ne več nič in da ga ne zanima, zdel nenavaden, sem vprašanje poslal še uradu za informiranje in komuniciranje (Ukom). Vprašal sem jih, ali si v vladi kakšno ministrstvo ali kdo drug želi v prostore na Dimičevi. Iz Ukoma bodo najbrž najprej vprašali ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi podpredsednik vlade Boris Koprivnikar.  Koprivnikarja so mi iz DSU zvečer tudi navedli kot prvo avtoriteto za nepremičnine za javno upravo. Posli so takšni: firma DSU v popolni državni lasti kupuje prostore, da jih potem oddaja odda Koprinikarju, ta pa prepusti v rabo ministrstvom in državnim institucijam, ki sama za nakup prostorov menda nimajo denarja. Lahko pa pozneje iz davkoplačevalskega denarja plačujejo najemnine. Dejansko se s tem najbrž predvsem izognejo preglednemu proračunskemu načrtovanju.

Ponudba za nakup Dimičeve je bila takšna:

Iz DSU so o kupovanju stavbe, ki jo je notranja ministrica Katarina Kresal nekoč najela za sedež NPU, popoldan odgovorili, da DSU:

“ni podpisala pogodbe o nakupu tega objekta in da je vsak siceršnji nakup nepremičnine predmet ločenega pridobivanja soglasja nadzornega sveta, v primeru zadolževanja za financiranje odkupa pa tudi predmet ločene predhodne pridobitve soglasja ministrstva za finance in to za vsak posel ločeno, pri čemer DSU ministrstvu redno sporoča triletne okvirne načrte zadolževanja.”

V odgovoru DSU opozarja, da za leto 2018 načrtuje 25 milijonov evrov investicij v nove objekte, “pri čemer iz razumljivih poslovnih razlogov javnosti ne razkriva informacij glede konkretnih projektov do podpisa prodajnih pogodb”. V odgovoru ne pojasnijo, ali je nadzorni sveti že kaj razpravljal o kupovanju Dimičeve, čeprav ga omenjajo. Vodi ga Luka Brezovec, namestnik je Jan Kobler, predstavnica zaposlenih pa Urška Gašperlin. So pa opisali, da DSU “pri identificiranju prostorskih potreb države tesno sodeluje z Ministrstvom za javno upravo (MJU), odgovornim za centralizacijo ravnanja z nepremičnim premoženjem države”. Nekdo torej je zadaj. Tisti, ki na koncu plača vse te nakupe. Koprivnikar in vlada.

V Dunajske kristale gre ministrstvo za delo

V daljšem odgovoru iz DSU povzemajo še, da so v preteklosti od družbe Pro-Rem v likvidaciji kupili objekt Modri kvadrat, katerega dolgoročni najemnik je MJU, uporabnik pa Finančni urad. Dodatno pa je DSU v letu 2017 z ministrstvom za javno upravo kot najemnikom in z ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in inšpektoratom za delo kot uporabnikoma podpisala najemno pogodbo za najem prostorov v obeh stolpičih objekta Dunajski kristali, ki jih je DSU kupila in se zavezala, da bo prostore predala v uporabo še v letu 2018. Ministrstvo za delo vodi Anja Kopač Mrak.

Zapisali so še, da je zadovoljevanje nepremičninskih potreb javnega sektorja DSU razširil na področje zasebnega sektorja, pri čemer je dokončanje dela poslovnega objekta Dunajski kristali za zasebno podjetje prvi korak v to smer.

“S krepitvijo vloge investitorja na zasebnem trgu družba postaja vse pomembnejši igralec na celotnem nepremičninskem trgu slovenskega prostora,” svojo vizijo predstavljajo iz podjetja, ki je v popolni državni lasti in na trgu konkurira z davkoplačevalski denarjem in državnim kapitalskim zaledjem.

Svojo vlogo so iz ministrstva za finance pojasnili tako:

“Z vidika pristojnosti ministrstva za finance v konkretni zadevi pojasnjujemo, da ministrstvo izdaja soglasja skladno z uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena zakona o javnih financah (ZJF). Za konkreten primer poslovne stavbe na Dimičevi ministrstvo ni niti prejelo vloge niti izdalo soglasja k zadolžitvi DSU. DSU mora tako kot ostale pravne osebe iz 87. člena ZJF oddati prek aplikacije e-Dolg napoved zadolževanja za naslednja tri koledarska leta. Tudi za leta 2018-2020 je oddal takšno napoved, in sicer za zadolžitve v vsakem letu v višini po 20 mio EUR (kratka informacija o namenu, vnesena v aplikacijo, je bila »DRŽAVA LJ 2«). Ministrstvo za finance v skladu s pravilnikom o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin (5. člen, tretji odstavek) potrdi sprejem podatkov prav tako prek aplikacije e-Dolg. V kolikor se DSU v kakršnemkoli dokumentu sklicuje na to napoved zadolževanja 2018-2020 v smislu, da smo jim potrdili zadolžitev, je to popolnoma napačno. Ministrstvo za finance preverja vse elemente zadolževanja (tudi prek resornih ministrstev in SDH) v skladu z uredbo o pogojih in postopkih zadolževanja pravnih oseb iz 87. člena ZJF šele ob prejemu vloge za izdajo soglasja in lahko kadarkoli v času izvedbe postopka (zaradi različnih razlogov) tudi zavrne izdajo soglasja k zadolžitvi. V zvezi z navedbo iz vprašanja, da »DSU stavbe praviloma kupuje za državne organe«, pojasnjujemo, da je za naloge s področja sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države pristojno ministrstvo za javno upravo.”

Celoten odgovoru iz DSU je takšen:

[sociallocker id=10707][/sociallocker]

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/03/Peter_Jancic-13-03-2018.pdf” title=”Peter_Jancic, 13-03-2018″]