Referendumske goljufije: Celo Banka Slovenije v kampanji za drugi tir

Last Updated on: 20th avgust 2018, 12:54 dop

Številni organizatorji kampanj pred ponovljenim referendumom o drugem tiru so že poročali o finančnem poslovanju. Župan občine Koper Boris Popovič je tako sporočil, da je posebni račun za kampanjo odprl kar na Banki Slovenije, centralna banka pa je zanj delala povsem zastonj. Tako trdi v poročilu, ki ga je o stroških kampanje objavil Ajpes. Enako je Banka Slovenija povsem zastonj pomagala Janku Severju za krajevno skupnost Črni Kal, trdi v drugem poročilu Sever. Ni pa tokrat Banka Slovenije zastonj priskočila na pomoč vladi, ki ji je ustavno sodišče prepovedalo, da bi kampanje še plačevala kar z javnim denarjem in tudi zaradi tega zahtevalo ponovitev odločanja ljudi.

Po milijonih vlada zapravili še sto tisoč

“Pomoč” za kampanje pravnim osebam, kar je tudi Banka Slovenije, zakon prepoveduje in določa precej visoke globe za odgovorne, ki bi se odločili za popuste ali ne zaračunavali, kar je običajno. Po preverjanjih na Banki Slovenije se zdi, da so organizatorji nekoliko zlorabili ime institucije. Tako so se odzvali na BS:

“Občine imajo pri Banki Slovenije odprte samo en račun, in sicer enotni zakladniški račun (EZR). Banka Slovenije izvaja plačilni promet samo za ta račun. Vse ostale podračune za občine vodi in upravlja Uprava RS za javna plačila (UJP). V Banki Slovenije v postopek odpiranja podračunov nismo vključeni. Prav tako tudi stroške za vodenje računov in izvajanje transakcij zaračunavamo Upravi za javna plačila za enoten račun in ne za posamezne podračune.”

Po tem pojasnilu se zdi, da Uprava za javna plačila organizatorjem kampanj iz Kopra in krajevne skupnosti Črni Kal (ki sodi pod Koper), ni zaračunala stroškov, ki jih običajno banke. Prvi in ponovljeni referendumu o drugem tiru so vladne stranke (SMC, Desus SD) razpisale vsega nekaj tednov volitvami in samo s tem v zrak pognale kakšnih šest milijonov evrov. Toliko ceneje bi bilo, če bi bila referenduma hkrati z volitvami. V drugo iz vlade vsaj niso več tratili davkoplačevalskega denarja za kampanjo, ker sta jim to prepovedala ustavno in vrhovno sodišče. Zato ne bo dodatnega poročila vlade Mira Cerarja, ki je na prvem referendumu za kampanjo med vsemi organizatorji porabila največ: 97.000 evrov. Vzeli so ga iz proračuna. Ta odločitev je bila, ker so si s tem vladne stranke zagotovile nepošteno prednost v kampanji pred opozicijskimi, eden od razlogov, da je vrhovno sodišče razveljavili prvi referendum, ustavno sodišče pa že pred tem črtalo iz zakona možnost, da vlade na tak način financirajo kampanje. Rezultata referendumov sta bila takšna:

Uzakonila si je privilegij financiranja kampanj pred referendumi z javnim denarjem pred slabim desetletjem vlada Boruta Pahorja, a je edini referendum, na katerem je tak denar uporabila, dramatično izgubila. V Spletnem časopisu sem razveljavljeni člen poimenoval Lex Čepin. V času Pahorjeve vlade, ko je vladni urad za informiranje vodil Darijan Košir, so s tem  namreč plačali nastop starlete Urške Čepin v spotu za vlado, katerega predvajanje pa je Pahor ustavil zaradi zgražanja javnosti.  Edina vlada, ki se je po Lex Čepin še vzela denar, je bila Cerarjeva.

Najbolj “inventivna” poročila o stroških kampanj sta po drugem krogu doslej podpisala župan Kopra Boris Popovič in Janko Sever za krajevno skupnost Črni Kal. Oba v poročilu trdita, da sta poseben račun za kampanjo odprla na Banki Slovenije, ki je zanju vse opravila povsem zastonj. Prvemu za občino, drugemu za krajevno skupnost. Oba sta v poročilu zapisala, da za kampanjo nista porabila niti centa. V preteklosti, ko je to še bilo mogoče, je Banka Slovenije že vodila poseben račun za volilne kampanjo vladi in ji za to tudi ni zaračunala nič. Vlada je to zanimivo brezplačnost povzela tako:

Zakon pravnim osebam prepoveduje, da bi smele – tudi s popusti ali brezplačnimi storitvami – sofinancirati kampanje. Vloga centralne banke, ker morajo vsi drugi organizatorji pri komercialnih bankah plačevati stroške teh računov, je nenavadna. Ko sem preverjal, niso nedvoumno odgovorili, ali sta Popovič in Sever pri njih res odprla račun, so mi poslali povezavo na njihov cenik, ki je takšen:

Pozneje, ko sem jih opozoril, da tega sodeč po poročilih organizatorjev tudi niso zaračunavali, so dodali, da Banka Slovenije za občine izvaja plačilni promet le za enotni zakladniški račun. Vse ostale podračune za občine pa vodi in upravlja Uprava RS za javna plačila (UJP). A organizatorji ne trdijo, da bi pri teh odpirali račune in tudi ne, da bi jim ta karkoli zaračunavala ali odobrila popust.

Za zadnji referendum je stroške kampanje med večjimi strankami že prijavila SD Dejana Židana, porabili so 64 evrov, vse je šlo za odprtje in zaprtje računa pri Delavski hranilnici. Krepko več,  1.064 evrov, je porabila majhna Piratska stranka, ki jo vodi Rok Andree. Zbrali so celo še 612 evrov več. Stroški odprtja, vodenja in zaprtja računa za Pirate so bili 88,18 evra.  Presežek so vrnili na račun svoje stranke.

V kampanj za vlado tudi državna podjetja

Stranka Alenke Bratušek, ki bi po koalicijskih pogajanjih lahko prevzela področje infrastrukture v vladi, je prijavila kampanjo težko vsega 38 evrov, toliko jih je stalo odprtje in zaprtje računa pri Abanki. Še 72 evrov pa je za kampanjo porabilo podjetje 2TDK, ki ga je v času referenduma še vodil politik iz stranke Alenke Bratušek Metod Dragonja, ki je pa je bil 5. junija, torej vsega tri dni po volitvah poslancev, razrešen. Vodenje podjetja 2TDK je spet prevzel  Žarko Sajič. Na referendumu smo odločali, ali bo to državno podjetje 2TDK, ki ga je za ta namen ustanovila vlada Mira Cerarja, upravljalo posel gradnje drugega tira s tem velikanske vsote davkoplačevalskega denarja. Zakon podjetjem strogo prepoveduje vsako financiranje kampanj in kakršnekoli popuste ali darila v tem dogajanju. A podjetje Dragonje in druga državna podjetja (Luka Koper, DARS, DRI) so zakon kršila. Za kampanjo po poročilih sicer niso porabila kaj veliko denarja. Le odprli in zaprli so posebne račune. A to ni povsem zastonj, razen na Banki Slovenije, in ni bilo brez ciljev. Stroški kampanj lani in tisti, ki so doslej prijavljeni so bili takšni:

Kampanje so državna podjetja uradno prijavila, ker je bil to način, da so lahko prišli na soočenja javne televizije. Javna RTV, čeprav v državnih podjetjih niso niti skrivali, da samo zlorabljajo ureditev, jim je propagandne nastope tudi omogočila. Odločno večino v programskem in nadzornem svetu RTVS, ki odločata o vodilnih kadrih in programu, so si zadnja leta zagotovili poslanci koalicije SMC, DeSUS, SD, ki so bili zainteresirane za te nastope.

Še manj kot Bratuškova, le 30 evrov težko kampanjo je prijavila Levica Luke Meseca, ki je sklenil dogovor o podpori mandatarju, vladi in njenim projektom, a se v tem dogovoru razglaša za opozicijsko stranko. O kampanji še nista poročali do volitev največja opozicijska in vladna stranka  SDS in SMC, pa tudi formalni pobudnik referenduma Vili Kovačič ne, a roki, da to storijo, še niso iztekli