Matiću se neverjetno mudi s pravicami narodov SFRJ
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop
“Kaj takega se še ni zgodilo,” je bil prvi presenečen odziv iz DeSUS, ker je ob posebnem zakonu o kolektivnih kulturnih pravicah narodov nekdanje socialistične Jugoslavije predsednik odbora za kulturo Dragan Matić (SMC) za danes neverjetno hitro sklical nujno sejo odbora za kulturo. Le dan prej mu je Franc Jurša (DeSUS) namreč predlagal javno predstavitev mnenj o tem predlogu zakona. Na odboru so poslanci strank, ki podpirajo zakon (SMC, SD, Levica) javno predstavitev mnenj popoldan že zavrnili. Za predlog Desusa, da bi o predlogu urejanja kolektivnih kulturnih pravic razpravljali strokovnjaki, so bili štirje poslanci v odboru (Desus, SDS, NSi), proti pa šest.
Jurša skoraj matiral Matića, a se je ta izmaknil

Za predlog urejanja kolektivnih pravic narodom nekdanje SFRJ sem v Spletnem časopisu zapisal, da je oblika zlorabe oblasti poslancev, ki so v parlamentu in ki sami sebi in svojim bližnjim, ki so prišli iz Balkana, predvolilno urejajo privilegije, ki jih druge narodnosti, denimo Nemci, nimajo in ne bodo imeli. Prvi podpisan pod predlog je Dragan Matić.
Šef odbora za kulturo Matić ob Jurševem (včerajšnjem) predlogu neverjetno pohitel. Če predloga Jurše večina ne bi zavrnila, bi moral odbor določiti datum, kdaj bi strokovnjaki odgovarjali na dileme zakona, ki jih je Jurša opisal s vprašanji, ali pripadniki narodov SFRJ niso že povsem enakopravni državljani, ali je sprememba v skladu z ustavo, ki daje posebne kolektivne pravice le madžarski, italijanski in romski skupnosti, koliko bo ta nov urad, ki bi ga ustanovili za narode z Balkana, dejansko stal državo… A predlog so naglo zavrnili. Matiću se mudi, da bi še ujel čas volilne propagande. Javna predstavitev mnenj praviloma ne more biti prej kot v mesecu dni, to bi postavilo pod vprašaj, ali bo aprila, ko bo zadnja seja državnega zbora pred volitvami, o bonbončku za volivce, ki so iz drugih delov Jugoslavije, parlament sploh še lahko razpravljal in odločal. Z zavrnitvijo je nevarnost za svoj zakon Matić začasno odpravil, a pričakovati je dodatne zaplete z desne, kjer je slišati tudi, da je ob tem zakonu mogoča celo referendumska procedura, če bo potrjen.
Ker je Matić pomemben funkcionar največje stranke SMC, tudi predsednik sveta te stranke, podpirajo pa ga pri projektu posebnih pravic za narode le iz Socialistične Jugoslavije v celoti tudi poslanci SD Dejana Židana in Levice Luke Meseca, je malo verjetno, da bi popustili z leve. Tudi izredne seje državnega zbora niso izključene glede na ekspresnost dogajanja, ki smo mu bili priča v zadnjem mesecu.
SD protestira sama proti sebi
Stranka SD je zadnje tedne javno protestirala, ker poslanci vladnih strank mimo vlade predlagajo celo množico zakonov. A tak predlog za dodatne kolektivne pravice le za narode socialistične Jugoslavije so čisto vsi njeni poslanci sopodpisali. Pred mesecem ga je s podpisi predlagalo 24 poslancev SMC Mira Cerarja (od 35), Uroš Prikl in Peter Vilfan iz DeSUS Karla Erjavca (od 11) in po vseh pet poslancev SD Dejana Židana in Levice Luke Meseca. Že takoj po vložiti je državni zbor spet na zahtevo vladnih poslancev opravil splošno razpravo (prvo od treh branj), ki jo običajno preskočijo. V zboru se je nekoliko zapletlo, ker je posebnim pravicam le za prišleke iz Balkana ob opozicijskih SDS in NSi nepričakovano nasprotoval še DeSUS, vlada pa ob predlogu ni predstavila svojega mnenja. Zakaj ni bilo mnenja, je povzel podpredsednik DZ Primož Hainz (DeSUS) z: “Zaradi neustavnosti ni nobenega dokumenta nobene vladne službe, ker je v prvi verziji povsod pisalo, da je to neustavno.”
A zagovornikom pravic narodov nekdanje SFRJ je tudi brez DeSUS na koncu uspelo zbrati dovolj glasov, da se lahko procedura nadaljuje. Razplet glasovanja je bil takšen:
Kako so poslanci o primernosti predloga glasovali poimensko po prvem branju, lahko najdete v povezanem članku tukaj. Da je javno predstavitev mnenj Franc Jurša (DeSUS) predlagal šele včeraj pokaže ta dokument:
Nujna seja takoj!
Neverjetno naglico Dragana Matića, ki je še isti dan, ko je prejel pobudo, za naslednji dan že sklical nujno sejo odbora za kulturo o tem predlogu, pa kaže to vabilo:
Ena glavnih novosti zakona, ki ga predlaga Matić, bi bila, da za kolektivne kulturne pravice narodov SFRJ država morala ustanoviti poseben urad.
Kaj si o tem mislite, lahko odgovorite v anketi, v katero je vključena tudi možnost glasovanja za ustanovitev urada za otroke na osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Ti so po sodbi ustavnega sodišča res diskriminirani pri financiranju obveznega izobraževanja, a popravek krivice zavračajo povečini prav poslanci, ki bi ustanovili nov urad za narode SFRJ:

[sociallocker id=10707][/sociallocker]
Dragan Matić je nekdanji direktor Arhiva Slovenije, sodi med bolj izobražene poslance, doktoriral je s temo »Nemci v Ljubljani 1861-1918«.
Komentarji (8)
Disqus Comments (7)