Šarec Cerarju in Erjavcu prevzema volivce novih obrazov

Last Updated on: 20th februar 2018, 12:15 dop

Po kar krepkem vodstvu v treh zaporednih meritvah za lokalno stranko Marjana Šarca iz Kamnika (LMŠ), so po rezultatih zadnje, ki jo je nacionalna televizija objavila v nedeljo, razlike krepko manjše. Pri javnomnenjskih raziskavah je dobro biti skrajno previden, celo napoved prvega kroga veliko preprostejših predsedniških volitev so lani skoraj vse zgrešile in napovedale odločno zmago Boruta Pahorja. Marjana Šarca je večinoma podcenila za okoli 20 odstotkov, še petkrat bolj pa Andreja Šiška.

Velika trojka in ostale stranke

Če se raziskovalci tako zmotijo ali če lahko pride do takšnih sprememb v le nekaj dneh (do volilne nedelje), je v nekaj mesecih, ki so pred nami, še vse odprto. Za zdaj se pa zdi, da se oblikujeta dve skupini strank. Velika trojka SDS, SD in LMŠ in ostale parlamentarne stranke (SMC, Desus, Levica, NSi), ki so krepko nižje, a še nad pragom za vstop v parlament. To je velik preobrat: v prvi trojki ni dveh največjih vladnih strank: SMC Mira Cerarja in DeSUS Karla Erjavca. Od treh na zadnjih volitvah največjih je pri vrhu le še SDS Janeza Janše. Iz rezultatov raziskav, ki jih objavljajo različni mediji sem, da jih lahko vsaj nekoliko primerjam medsebojno (in z volitvami), izločil strankarsko neopredeljene odgovore (ne vem, ne bom volil…). Slika po tem preračunu raziskav, ki so merile tudi SMŠ, je zadnje mesece takšna:

Ena od dilem je, čigave volivce je v zadnjih mesecih pridobila LMŠ. Po grafiki sodeč se zdi, da večinoma volivce vladne SMC in deloma tudi Desusa. Obratno sorazmerje LMŠ s SMC je deloma logično. Eno stranko novih obrazov nadomešča druga. Je pa SMC na zadnjih volitvah s 34,49 odstotka zbrala krepko več kot je doslej v katerikoli raziskavi LMŠ.

Visoko presenetljivo SD Dejana Židana

Visoko nad rezultatom zadnjih volitev, ko jih je volilo vsega šest odstotkov volivcev, je vladna SD Dejana Židana, ki je kot Šarec zanesljivo pobrala del podpornikov SMC. Gre za tradicionalno stranko, ki je ena redkih v zgodovini, ki ji je tokrat sodelovanje v vladni koaliciji, v kateri je najmanjša stranka, prineslo dodatne volivce. Praviloma je obratno. Doslej ji ni škodilo niti, da je finančno precej zbankrotirana in da, denimo, ne plačuje niti računov za pretekle kampanje, povrhu pa se je zapletla v nenavadne zgodbe z nekdanjimi vstajniki, s katerimi so same težave. Nezakonito je denimo SD financirala Solidarnost, ta stranka pa se temu denarju zdaj nikakor noče odreči, čeprav so jo obiskali celo revizorji računskega sodišče, ki so že lani precej nedvoumno sporočili, kakšen je položaj. Solidarnost kot kaže poskuša z nezakonito pridobljenim denarjem v čas volitev. Več o tem je dostopno v povezanem članku.

Ima pa SD precej več vpliva na medije kot SDS in tisk finančnih grehov SD ne problematizira na podoben način kot pri SDS.

V prvi trojki ima SDS manj razlogov za navdušenje, trenutni rezultat namreč ne pomeni izboljšanja v primerjavi z zadnjimi volitvami, ko so bili z več kot petino vseh volivcev druga najmočnejša stranka kljub temu, da je bil njihov predsednik Janez Janša v času volitev v zaporu. Zdi se, da jim je deleže po novem letu za nekaj časa zbila zgodba s posojilom, ki so se mu morali hitro odreči, ki je močno odmevala, ker je SDS v precej slabih odnosih z večino medijev.

Je pa do volitev, ki bodo najverjetneje junija, še daleč in se lahko še veliko zgodi. Za zdaj pa niti posledice zadnjih dveh premikov, ko gre za manjše stranke, niso povsem jasne: zamenjave Ljudmile Novak s Matejem Toninom in vstopa novinarja Bojana Požarja s svojo stranko v kampanjo. V javnem mnenju in med volivci se to pokaže sčasoma.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]

Časa do junija je dovolj tudi še za velike preobrate.