Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Psi čuvaji opozicije in Janeza Janše

(Last Updated On: 23/03/2018)

Ob zgodbi v časopisu Delo, kako je preiskovalna komisija za banke, ki jo vodi Anže Logar, za strokovno pomoč med vsemi preiskovalnimi komisijami zadnja leta porabila največ, 90.425 evrov, sem pred dobrim tednom kot nekdanji odgovorni urednik tega časopisa postal pozoren. Vem pač, kako je medije v času pred volitvami mogoče zlorabiti in kaj mora urednik preprečiti. Stojan Petrič, ki je s Kolektorjem pred leti kupil Delo, ni le član vrha Foruma 21 Milana Kučana. Bil je tudi nadzornik NLB v času vlade Boruta Pahorja, kar v parlamentu Logar preiskuje. Bil je nadzornik, ko je čez NLB potovala milijarda iz Irana na naslove Miki Mišk na zahodu, kar je ta komisija lani razkrila.

Ko je pomembno tisto, kar medij prikrije

Je bil članek oblika politične manipulacije ali le dokaz slabe obveščenosti največjega časopisa?

Če poznamo te podatka o Petriču, postane že skoraj logično, zakaj časopis pred volitvami prikaže stroške preiskovalke, ki jo vodi opozicijska SDS, zamolči pa več pomembnih stvari, ki govorijo o tistih, ki res vladajo državi. Denimo to, da so v NLB pred tem za “strokovno pomoč” raziskovanja nekdanjemu kriminalistu in šefu KPK Dragu Kosu plačali 800.000 evrov, da je pregledal le enajst naložb in v večini primerov predlagal, naj ne sprožajo postopkov proti nikomur. Poraba Logarjevih najetih preiskovalcev je v primerjavi s Kosovimi stroški nizka. Da na Delu tega ne vedo, ni res. Preiskovalna komisija, o kateri pišejo, je o Kosovih stroških celo javno zaslišala nekdanjega direktorja NLB Janka Medjo, ki je v NLB za nekaj časa zaposlil bivšega direktorja Dela Jurija Giacomellija.  Medja je preiskovalcem povedal, da Kosa ni plačal državni proračun: plačala je NLB, ki bi pa propadla, če pred tem ne bi dobila milijard iz državnega proračuna. Vaših žepov. Po tisoč evrov jim je podaril vsak.

A Kosov račun ni edina stvar, o kateri Petričev časopis ni pisal. Še bolj filtriranje informacij pokaže, ker je vlada parlamentu skoraj istočasno poslala podatke o tem, koliko je v lanskem letu sama plačevala za zunanjo strokovno pomoč, torej za zelo podobno stvar. In glej ga zlomka, med prejemniki na ministrstvu za zdravje se je znašel nekdanji minister LDS Dušan Keber, ki vodi humanitarni Rdeči križ, ki je le lani dobil 36.216 evrov za svetovanja ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc o zakonu, ki bo skoraj gotovo končal v smeteh. Objavljen je bil tudi podatek, da je državni svetnik, ki sodi v vrh vladajoče SMC, Peter Požun od vlade za svetovanja o pripravi zakonov in podobnem lani dobil 26.752 evrov. To je še posebej zanimivo, ker kot državni svetnik pozneje presoja zakone, za katerih pripravo ga je plačevala vlada. Delo, ki je natančno poročalo o večletnih stroških za strokovno pomoč opozicijski komisiji Anžeta Logarju, je te podatke – uganili ste – zamolčalo svojim bralcem.

Stojana Petriča sodišča ne varujejo vedno

Kar ni uspelo vladi, je z objavo pisma bralcev poskusil časopis Dnevnik

Ta teden je višje sodišče, če smo pri preiskovanju bančnega kolapsa, tudi dokončno odločilo, da komisija, ki jo vodi Logar, iz NLB ne bo dobila podatkov o obiskih politikov in tajkunov pri članih uprav in nadzornih svetov, ker bi to preveč posegalo v pravico do zasebnosti vpletenih. Niso pri vsakem dovolj utemeljili, zakaj je to nujno za preiskavo, med drugim piše v sklepu. Eden od nadzornikov, katerih zasebnost sodišče s tem varuje, je seveda tudi Stojan Petrič, ki obvladuje Delo. A Petriča sodišča ne varujejo povsod. Še vedno njegov Kolektor denimo nima prihodkov od gradnje drugega tira, pa čeprav Viliju Kovačiču lani z referendumom ni uspelo razveljaviti zakona, ki ga je levica uzakonila po nujnem postopku, ki je po poslovniku predviden za vojne razmere ali naravne katastrofe. Ustavilo se je, ker poštenost ravnanja oblasti ob referendumu presoja sodišče. Tudi pri tem dogajanju so mediji te dni presenetili. Oglasil se je Dnevnik, ki je objavil pismo bralke, da je treba iz sodnega postopka izločiti samega predsednika državne volilne komisije Antona Gašperja Frantarja. To je pred tem poskušala že vlada, ki je državni volilni komisiji nameravala kar sama postaviti pravne zastopnike. A so jih iz DVK zavrnili, da se znajo kar sami čisto dobro zastopati. Zakaj je omenjeni poziv iz pisma v Dnevniku nenavaden? Si predstavljate, da bi kak resen časopis objavil zahtevo bralca, da je treba iz sodnega postopka, ki poteka zaradi smrti Gašperja Tiča, izločiti Stefana Cakića?

Vili Kovačič ob vladi toži tudi državno volilno komisijo in Frantar se kot toženi ne more izločiti. Kot se ne more šef vlade Miro Cerar zaradi 97.000 evrov, ki si jih je dodelil za vladno kampanjo, v katero so potem nekako vstopili še direktorji državnih podjetij povezanih s projektom drugi tir.

Zahteva iz pisma pa je tudi sicer precej čudna. Frantar je res vrhovni sodnik. A zakon določa, da je predsednik državne volilne komisije (pa tudi njegov namestnik) lahko le vrhovni sodnik. Ni pa Frantar v senatu, ki sodi o referendumu o drugem tiru in tudi ni sodnik na upravnem področju. Dela na civilnem oddelku na vrhovnem sodišču. Iz česa se naj izloči? Kaj bi v tem časopisu radi?

Ali lahko padejo še volitve poslancev?

Bralka najbrž niti ni vedela, da je Frantar v vlogi toženega, ki mora odgovarjati na sodišču, ker veliki mediji, denimo Dnevnik ali Delo, o tem ne poročajo kaj veliko. Zakaj ne, pa spet ni težko ugotoviti. Pred sodiščem se je Frantar znašel zaradi ravnanja leve vladne koalicije, ki je s serijo projektov Muscolo poskušala več let propagandno škoditi predsedniku SDS Janezu Janši. Uzakonjali so prepoved, da Janša ne sme biti politik, ker je v kazenskem postopku. Pozneje pa, da Janša na sme kandidirati in da izgubi vse funkcije, če je obsojen. Uzakonili niso nič, ker so se že ob idejah pravniki držali za glave. Veliki mediji pa ne. Ko je ustavno sodišče razveljavilo vse sodbe proti Janši, je “etični” projekt Muscolo nenadoma zgrmel.  Prava žrtev pa so bili invalidi, ki bi jim morali, ker je to zahtevalo ustavno sodišče, poslanci z zakonom že davno zagotoviti fizičen dostop do vseh volišč. A tega niso storili prav zaradi omenjenih Muscolov, s katerim so si zablokirali spremembe volilne ureditve. Kako je povezano? Državna volilna komisija mora sodišču zdaj pojasniti, zakaj polovica volišč po državi na referendumu ni bila fizično dostopna invalidom, čeprav bi po sodbi ustavnega sodišča morala biti že davno. Zakaj vladajoči še diskriminirajo invalide? Bodimo natančni: zakaj to počnejo Miro Cerar (SMC), Karl Erjavec (DeSUS) in Dejan Židan (SD), ki si predvolilno zadnje tedne že sami podtikajo noge.

Podrobnejši članek o kršitvi sodbe ustavnega sodišča o pravici voliti za invalide

Vsa volišča najbrž celo do parlamentarnih volitev ne bodo dostopna invalidom, pa če se Anton Gašper Frantar prihodnje tedne postavi na glavo. Prostore in denar za ureditev volišč zagotavljajo občine in vlada, ki se za invalide zadnja leta trudijo ravno toliko kot so se poslanci: nič posebej, namreč. Ko bodo razveljavljene še kakšne volitve, kot so bile v Avstriji, bodo morda ugotovili, da vladanje ni predvsem igra diskreditiranja opozicije in tekmecev in da je treba tudi kaj narediti. Denimo spoštovati sodbe ustavnih sodišč o najbolj šibkih v skupnostih.

Invalidi niso edini, kjer se politiki igrajo na račun šibkih. V isto kategorijo sodijo otroci na osnovni šoli Alojzija Šuštarja.

Drug očitek, na katerega mora odgovoriti državna volilna komisija, je, da je del volivcev lani prepozno, že po koncu predčasnih glasovanj, prejel obvestila o referendumu o drugem tiru. Ta obvestila niso nujna, da bi smeli glasovati. Dobili pa so jih prepozno zaradi večine v državnem zboru, ki je vztrajala pri ločeni izvedbi volitev in referenduma, s čemer je pognala v zrak tri milijone evrov, po nepotrebnem mučila volivce, da so morali dvakrat na volišča, povrhu pa je bila posledica, da so na vladi zamešali del baz podatkov za oboje, kar je bil eden razlogov zamude.

Mudilo se je, da bi podjetja Stojana Petriča lahko začela kopati.

Državna volilna komisija bo prihodnji teden vrhovnemu sodišču poslala odgovor na očitke Vilija Kovačiča. Zastopal jo bo v sodnem postopku prihodnji mesec Mitja Šuligoj, ki je bil v komisijo izbran kot strokovnjak.

Če bo sodišče morebiti zahtevalo, da jim mora kaj pojasniti tudi predsednik Anton Gašper Frantar, se ta gotovo ne bo “izločil”. Kolikor ga poznam, nikoli ni bežal od odgovornosti za svoje delo in za delo pomembne institucije, ki jo vodi, in kjer je bil zadnja desetletja jamstvo, da je bila vsaj tehnična izvedba volitev – pa tudi referendumov –  poštena.

Da so v času kampanje pred štirimi leti zaprli šefa največje opozicijske stranke, ni zagrešila DVK. Kot DVK ni bila nič kriva za ravnanje vlade ob lanskem referendumu in za medije, ki vam podtikajo, kar koristi političnim interesom in poslom njihovih lastnikov, prikrivajo, kar je res pomembno, nadzorujejo pa le še Janeza Janšo in SDS, če sploh še koga.

 

 

Kakšno odločitev sodišča pričakujete ob referendumu o drugem tiru lahko odgovorite v anketi:

Kako bo sodišče odločilo o referendumu o 2. tiru?

View Results

Loading ... Loading ...

 

image_pdfimage_print
(Visited 10.734 times, 2 visits today)
10 komentarjev

Zapiši svoje mnenje, kritiko ali pohvalo.