Smejo res le levičarji govoriti o “fake news”?

Last Updated on: 20th januar 2018, 10:44 dop

Boris Vezjak se je na svojem blogu ostro odzval na medijske odzive z desnice na prireditev na FDV o Fake News. S tem dogodkom se kaj posebej nisem ukvarjal. Opazil pa sem živahne spletne komunikacije, v katerih je bilo omenjeno, da me tja niso vabili, čeprav sem pravkar izdal knjigo o tem, v kateri predstavljam vrsto povsem konkretnih primerov lažnivih novic v največjih slovenskih medijih in tudi opišem, kako so te manipulacije nastale in zakaj so bile objavljene.

Kdo je Vezjak in kam sodi politično

Boris Vezjak ni novinar. Je učitelj, profesor, ki je rad pameten o medijih. Takšnih je veliko. Bolj osebno sem ga spoznal v programskem svetu RTV Slovenija, v katerem je zastopal politično stranko LDS (in seveda njene interese), tam je pa nasledil prejšnjega predstavnika LDS Vlada Miheljaka. Sam sem bil v Svetu RTV kot predstavnik Društva novinarjev, po spremembi zakona o RTV pa v Programskem svetu RTV na predlog Združenja novinarjev in publicistov. Predstavnike strank sem vedno z zanimanjem opazoval, ko so navdušeno predavali o nepristranskosti in pristranosti spretno obtoževali druge.

Te podrobnosti je dobro poznati, ker je pomembno, kdo kaj reče. Sporočila Vezjaka, ko interpretira dogodke ob omenjeni okrogli mizi na svojem blogu, so zanimiv primer politične propaganda in Fake news. Za početje (fake news) politične skupine, ki jo je sam zastopal na RTV, je slep in gluh. Povsod vidi nevarnost Janeza Janše in desnice. A to niti ni nekaj posebnega. Značilno je za politično zelo opredeljene posameznike, kar Vezjak je.  Tudi za zelo učene. Presenetljivo za pametnega moža pa je, kaj Vezjak zapiše. O dogajanju na spletnih omrežjih ob okrogli mizi na FDV je, denimo, tole:

“Če so dan pred tem Janševi mediji protekcionistično spraševali po tem, zakaj na takšno »levičarsko« sceno niso povabili pri njih čislanega Petra Jančiča, avtorja nedavno izdane knjige, ki v naslovu obljublja temo o »fake news«, ne pa tudi po vsebini, saj v njej niti za trenutek ne razpravlja o tem fenomenu, celo omeni jo le skromnih tri ali štirikrat, je poglavitni očitek, izrečen pred ali tik po okrogli mizi, letel predvsem na »levičarski« izbor gostov, porajani dvom v politično nepristranost in je končno meril na diskreditacijo dogodka kot takšnega.”

Vezjak kot zanič novinar

Termin Fake news v knjigi ni omenjen “skromnih trikrat ali štirikrat”, kar trdi Vezjak. Na ravni dejstev mu ni dobro zaupati niti najmanj. To je nespametno, dejstva so preverljiva. Tekst Vezjaka bi pameten časopisni urednik dal ali popraviti ali pa bi ga zavrnil. Novinar mora preverljiva dejstva prav napisati. A Vezjak ni novinar. Ker ni novinar pa lahko piše neresnice. Da v knjigi niti za trenutek ne razpravljam o fenomenu Fake news, pa je seveda tudi neresnica. Lahko bi rekli tudi laž, ker je Vezjak pameten in izobražen mož. Večji del knjige je točno o tem. Le da Vezjak to prezre, ker v knjigi opisujem, kako propagando in lažne novice producira njegov politični blok, za katerega početje je slep in gluh. Vidi le Janeza Janšo in desnico. Za pokušino objavljam krajši odlomek iz knjige, kjer opisujem primer objave povsem lažne informacije v časopisu z največjo naklado v državi, ki so jo za večji učinek lažne informacije še potrojili. Naklado namreč. Z zastonjsko distibucijo časopisa v nabiralnike. V tem odlomku iz knjige se besedna zveze Fake news pojavi trikrat, kar je učeni gospod Vezjak gotovo težko spregledal.

Odlomek govori o objavi lažnivega članka  v času tik pred volitvami leta 2008, katerega nesporni namen je bil propagandno vplivati na volivce in zaradi neobjave katerega je bil novinar in urednik odpuščen, članek pa seveda v drugem poskusu objavljen. Takole pravim v knjigi:

“Na Slovenskih Novicah so bile zlorabe pred volitvami leta 2008 že kar bedasto preproste. Takrat navadnega in ne najvišjega urednika Bojana Budjo so celo odpustili, ker dva tedna pred volitvami na drugi strani ni objavil povsem propagandne zgodbe proti Janezu Janši in Gregorju Golobiču z naslovom „Bomo vračali tudi stanovanja”. Sam je trdil, da je tekst pozabil objaviti po pomoti. Avtorica teksta, ki ni bil podpisan, je bila najbrž Patricija Sašek, ki je bila pred tem piarovka Andrijane Starina Kosem. Ta jo je postavila kar za urednico na Slovenskih novicah. Sporočilo zgodbe je bilo, da nameravata Gregor Golobič in Janez Janša doseči, da bi 150.000 državljanov, ki so stanovanja po nastanku države odkupili po t. i. Jazbinškovem zakonu, ta morali po desetletjih nenadoma znova odkupovati, če Janša slučajno ponovno dobi volitve.  Budji so očitali, da je povzročil veliko škodo, ker tega povsem propagandnega zmazka ni objavil. To je primer neumne “fake news”, ko je na prvi pogled očitno, da gre za manipulacijo. Stvar ne deluje, če večina ljudi takoj opazi, da ni res in da lažeš. Tako neumni pa celo kmetje niso, ki so jim to zgodbo nameravali podtakniti. Cilj je bil vplivati predvsem na ljudi izven urbanih območij. Zaradi tega članka in cilja, da bi vplivali na volivce izven mestnih središč, so naklado Slovenskih novic umetno povišali z dragim brezplačnim razdeljevanjem tristo tisoč izvodov časopisa po celi državi.
Akcijo so morali, ker Budja zapisa ni objavil, ponoviti in propagandna zgodba, ki ni bila podpisana, je bila z napovedjo na prvi strani 8. septembra 2008 le objavljena. In ljudje po celotni državi so spet dobili več sto tisoč dodatnih časopisov zastonj v nabiralnike, da bi “fake news” imela učinek. Predvolilni dedek Mraz.  Je pa ost proti Golobiču v drugo nekoliko izginila. Ostala je proti Janši. Golobič je bil pomemben igralec levice na volitvah proti Janši. Prvič tega dela niso dobro premislili, bi lahko sklepali. Lažne novice so popravili, ostale pa so enako lažne, le cilj je bil bolj jasen. Čeprav je bilo povsem očitno, da je Budja – morebiti sicer pomotoma – edini ravnal prav, ko je onemogočil objavo te sramote, so ga odpustili. Drugi mediji ga niso nič zaščitili. Kot predsednik združenja novinarjev in publicistov, kar sem bil takrat, sem ga branil, kar se je dalo. Bilo je tvegano, ker bi se vrh Dela, kjer sem bil v službi, lahko spravil še name. Kritiziral sem namreč njih. Z imeni in priimki. A se niso. A večini medijev se dileme niso zdele pomembne. Čeprav ne bi veliko tvegali, so dogajanje ignorirali. Tako fake news, torej povsem lažne zgodbe, zmagajo.  Pojasnilo, zakaj zmagajo, je preprosto: ker vsi to kdaj počnejo.”

Zakaj iz knjige omenjam zgodbo izpred volitev leta 2008, torej pred desetletjem, ko je bil Boris Vezjak zastopal LDS v programskem svetu RTV? Zaradi Vlada Miheljaka, ki je bil predstavnik te stranke v programskem svetu pred njim, na omenjeni okrogli mizi FDV pa je nastopal kot – domnevam – nevtralen kolumnist. Da bi povabili še koga, ki je kdaj zastopal SDS, to pa ne.

Zakaj se Vezjak tako boji Grimsa?

Da ne bo nesporazuma, sam to nisem. Nikoli nikjer nisem zastopal nobene stranke.

Smo plurarna država in nič ni narobe, da javno nastopajo prepričani levičarji. Samo tako brezsramno napačno navajati dejstva, je pa že neugledno. In ker Vezjak v naslovu svojega blogu omenja poslanca Branka Grimsa, bom pripomnil, da bi kot antipod Miheljaku ali Vezjaku, bil Grims na okrogli mizi na FDV zelo dobra dopolnitev in poslušalcev bi bilo v tem primeru zanesljivo bistveno več. Razprava pa bolj zanimiva in tehtna.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]In tudi ne bi bilo tveganja, da bi bila bolj polna dvorana minoritskega samostanu na “Vezjakovem” Ptuju, kjer sem katoliškim izobražencem knjigo “Fake news” predstavljal pred tednom kot je bila “moja” predavalnica na FDV v Ljubljani, kjer je o isti temi govoril cvet urednikov in novinarjev slovenskih medijev.

Bo pa predstavitev moje knjige prihodnji teden v Trubarjevi hiši literature (THL) tudi v Ljubljani in vabim vse, da pridete in da napolnimo še to dvorano:

O tem, kateri medij v Sloveniji na spletu po vaši oceni najbolj producira Fake news, lahko odgovorite v spletni anketi:

 Loading ...

O manipulacijah in lažeh v slovenskih medijih pa seveda lahko več preberete v knjigi, ki je po ponatisu (prva izdaja je bila razprodana) spet dostopna na povezavi: