DZ takoj o uradu za narode SFRJ in diskriminaciji katolikov

Last Updated on: 8th februar 2018, 08:54 pop

Prihodnji teden bo državni zbor na zahtevo poslancev SMC in Levice že razpravljal o zakonu o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje socialistične Jugoslavije. Zakon so poslanci SMC, SD, Levice in DeSUS vložili pred tednom in že dan pozneje zahtevali splošno razpravo celotnega zbora. Bo pa večina iz istih strank na seji v začetku prihodnjega tedna že petič zavrnila možnost, da bi odpravila diskriminacijo otrok iz vernih družin. Diskriminacijo je pri financiranju osnovne šole Alojzija Šuštarja ugotovilo ustavno sodišče že pred več kot tremi leti in s sodbo zahtevalo, da mora državni zbor ureditev popraviti do predlani. A je, seveda, niso.

V anketi nov urad za SFRJ narode zavrnjen

Kaj menite o predlogu za urad za pravice narodov bivše SFRJ, kar je glavna novost, ki jo iz leve predlagajo za uresničevanje kolektivnih pravic narodov SFRJ, ste številni bralci Spletnega časopisa v zadnjem tednu odgovarjali v anketi. Krepko več kot polovica od 616 bralcev, je na vprašanje, kdo bi si zaslužil nov urad, odgovorila, da nihče. Verjetno, ker je uradov v državi že preveč in so številni le tratenje denarja. Na drugem mestu je odgovor, da bi ustanovili urad za otroke iz O.Š. Alojzija Šuštarja. Daleč najmanj bralcev, le pet ali manj kot odstotek, jih je bilo za urad, ki si ga tik pred volitvami izmišlja leva večina poslancev v DZ. Odgovori so grafično povzeto takšni:

Glasovati je mogoče še vedno:

 Loading ...

Neuresničen del koalicijske pogodbe SMC, Desus, SD

Kolektivne pravice narodov socialistične Jugoslavije, torej tvorbe, ki skoraj že tri desetletja ne obstaja, bi poslanci SMC, SD, Levice in Desus zagotavljali tako, da bi ustanovili nov urad, z direktorjem in vso infrastrukturo, za katerega pa v državnem proračunu niso določili nič denarja, čeprav bi ga lahko brez težav, če bi prej predlagali te spremembe in res res želeli kaj spremeniti in ne le nabirati političnih točk z meglenimi obljubami pred volitvami, kaj bo storila naslednja vlada, če bodo v njej.

V spletnem časopisu sem že opozoril, da gre za zakon, katerega namen je povsem očitno  burkanje nacionalističnih čustev v času pred volitvami, da bi si predlagatelji zagotovili dodatne glasove volivcev, ker sicer bi spremembo predlagala vlada in to ne tik pred volitvami.

Nacionalistična čustva z leve pogosto burkajo v predvolilnem času, desnico pa potem obtožujejo nacionalizma. Ali celo fašizma. So pa po koalicijski pogodbi, ki jo je za SMC Miro Cerar na začetku mandata podpisal z DeSUS Karla Erjavca in SD Dejana Židana, zavezali , k urejanju pravic narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji.

Zapisali so tako:  “Nadaljevali bomo prizadevanja za ureditev kolektivnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS…” Tik pred volitvami so se nenadoma spomnili.

Za splošno razpravo del SMC in Levica

Predlog zakona za nov urad za urejanje kolektivnih pravic narodov nekdanje SFRJ je podpisalo krepko več poslancev kot jih je zahtevalo splošno razpravo, ki bo prihodnji teden.

Predlog za nov urad je podpisalo 24 poslancev SMC Mira Cerarja (od 35), dva iz Desus Karla Erjavca (od 11) in po vseh pet iz SD Dejana Židana in Levice Luke Meseca.

Zahtevo za splošno razpravo (prvo branje), ki jo v parlamentu običajno preskočijo, pa je dan pozneje zahtevalo le še osem poslancev SMC (od 35): Dragan Matić, Dušan Radič, Jasna Murgel, Mitja Horvat, Simon Zajc, Saša Tabasković, Kamal Izidor Shaker in Simona Kustec Lipicer in vseh pet poslancev Levice: Matej T. Vatovec, Violeta Tomić, Franc Trček, Miha Kordiš in Luka Mesec.

Splošna razprava je načrtovana za petek prihodnji teden, o točnih dnevih in urah pa bo danes govoril kolegij predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC). Napovedanih je več kot štiri ure razprav, največ iz SMC.

Diskriminacija otrok katolikov pa ostaja 

Že prej, predvidoma v torek pa bo pred poslanci peti poskus, da bi odpravili diskriminacijo otrok, ki se šolajo v osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Diskriminatorno ravnanje države pri financiranju osnovnega šolanja  je ugotovilo ustavno sodišče in zahtevalo, da jo mora parlament odpraviti najpozneje do januarja 2016. Tudi prihodnji teden je ne bodo.

Poslanci strank, ki zahtevajo urejanje dodatnih pravic za narode nekdanje SFRJ, so v predlogu opozicijske SDS Janeza Janše, ki je predlagala kar zahteva ustavno sodišče, že v odboru za izobraževanje črtali čisto vse člene. Ostal je prazen zakon.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Državni zbor se bo prihodnji teden z dejstvom, da je tudi peti poskus spoštovanja sodbe ustavnega sodišča propadel, lahko le  seznanil.