Fiskalni svet alarmantno: Ukrepi z izključno negativnimi posledicami na vzdržnost javnih financ

“· Primanjkljaj sektorja država je bil v prvem četrtletju letošnjega leta (-3,6 % BDP) nekoliko večji kot v enakem obdobju lani in kot v povprečju EU. Podatki po denarnem toku nakazujejo nadaljevanje podobnih gibanj tudi v preostalem delu prve polovice leta, saj je bil primanjkljaj državnega proračuna (-413 mio EUR) za okoli 300 mio EUR večji kot v enakem obdobju lani.

· Poslabšanje javnofinančnih razmer v prvi polovici leta je bilo v veliki meri povezano z visoko inflacijo. Njen začetni pozitivni vpliv na prihodke, ki je bil očiten v lanskem letu, se je postopoma izpel, z zamikom pa so se pričakovano povečali pritiski na odhodkovno stran. Neposredni vpliv interventnih ukrepov kljub medletnemu zmanjšanju obstaja občuten. Povečuje se negativni učinek na saldo proračuna iz naslova ukrepov za blažitev draginje, ki so letos prevladujoče namenjeni gospodarstvu.

· Relativna zadolženost sektorja država se pretežno zaradi visoke inflacije postopoma znižuje, čeprav ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja.

· Po sprejetju proračunskih dokumentov spomladi so bili sprejeti diskrecijski ukrepi trajne narave (dolgotrajna oskrba, dopolnilno zdravstveno zavarovanje), ki imajo izključno negativne posledice na vzdržnost javnih financ. Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za sicer napovedane ukrepe, ki so nujno potrebni za oziroma bodo vplivali na zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ (pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema, sprememba sistema plač v javnem sektorju).

· Napovedana vrnitev na pravilih osnovanega fiskalnega okvira na ravni EU s prihodnjim letom predstavlja pomembno sidro za bolj vzdržno naravnano delovanje fiskalne politike po štirih letih izjemnih okoliščin, ko so postala pričakovanja deležnikov glede njenih zmožnosti v veliki meri nerealna. Priprava proračunskih načrtov jeseni bi morala odražati zavedanje omejitev fiskalne politike.”